Page 205 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 30, ISSN 2590-9754
P. 205
dejan židan
izboljšanje usode lastnega naroda, kulture in jezika ter širino evropske-
ga duha in njegove različnosti.
Tudi danes, ko smo maloštevilni narodi postavljeni pred zahtevno
nalogo varovati dragocenost lastne jezikovne in kulturne edinstvenos-
ti ali sprejemati veličino raznolikosti, ki nas obdaja, se moramo zave-
dati, da je eno in drugo mogoče samo vzajemno krepiti. Skrb za ohran-
janje našega jezika ne pomeni zapiranja ali ograjevanja odprtosti našega
duha. Skrb za ohranjanje lastnega jezika ter razvoj in napredek našega
naroda zmoremo in moramo izkazovati drugače.
1. Ljubezen do slovenskega naroda in jezika se kaže skozi našo skrb za
kulturo, kulturno ustvarjanje in njene ustvarjalce.
To od nas zahteva tudi, da si postavimo ogledalo in priznamo pre-
tekle napake, ko kulture nismo znali postaviti v središče javnega inte-
resa. Danes kultura potrebuje novo reformacijo, nov zagon. To pomeni
spodbujanje ustvarjalnosti naših ljudi, še posebej mladih, pri njihovih
ambicioznih in inovativnih projektih. Pomeni tudi izboljšanje pogojev
delovanja kulturnih ustvarjalcev.
Povečanje dostopnosti do teh kulturnih dobrin čim širši javnosti in
vse večje zavedanje pomena kulture kot družbene vrednote si podajata
roke. Navsezadnje lahko mi sami to pokažemo z večjim udejstvovanjem
v ljubiteljski kulturi, z obiskom predstave v občinskem kulturnem domu,
koncerta ali plesnega nastopa mladih učencev lokalne glasbene šole.
2. Ljubezen do slovenskega naroda in jezika se kaže skozi našo skrb za
znanost, razvoj in intelektualni naboj skupnosti.
Kritično razmišljanje v maternem jeziku ima svoje korenine prav v
izročilu reformacije. Krepitev slovenskega strokovnega in znanstvenega
jezika je tako kot na vseh drugih področjih javnega življenja pomembna.
Pri tem pa moramo zagotavljati odprtost slovenskega šolskega in znan-
stvenega prostora, da bo naša država (p)ostala globalno stičišče inova-
tivnih ljudi, idej in znanja.
Ne pozabimo – glas Slovenije v svetu so njeni ljudje, njihovi vrhunski
športni dosežki, zgodbe kolektivnega uspeha; nič manj pa tudi izjem-
na znanstvena dognanja in tehnološke inovacije mnogih Slovenk in
203
izboljšanje usode lastnega naroda, kulture in jezika ter širino evropske-
ga duha in njegove različnosti.
Tudi danes, ko smo maloštevilni narodi postavljeni pred zahtevno
nalogo varovati dragocenost lastne jezikovne in kulturne edinstvenos-
ti ali sprejemati veličino raznolikosti, ki nas obdaja, se moramo zave-
dati, da je eno in drugo mogoče samo vzajemno krepiti. Skrb za ohran-
janje našega jezika ne pomeni zapiranja ali ograjevanja odprtosti našega
duha. Skrb za ohranjanje lastnega jezika ter razvoj in napredek našega
naroda zmoremo in moramo izkazovati drugače.
1. Ljubezen do slovenskega naroda in jezika se kaže skozi našo skrb za
kulturo, kulturno ustvarjanje in njene ustvarjalce.
To od nas zahteva tudi, da si postavimo ogledalo in priznamo pre-
tekle napake, ko kulture nismo znali postaviti v središče javnega inte-
resa. Danes kultura potrebuje novo reformacijo, nov zagon. To pomeni
spodbujanje ustvarjalnosti naših ljudi, še posebej mladih, pri njihovih
ambicioznih in inovativnih projektih. Pomeni tudi izboljšanje pogojev
delovanja kulturnih ustvarjalcev.
Povečanje dostopnosti do teh kulturnih dobrin čim širši javnosti in
vse večje zavedanje pomena kulture kot družbene vrednote si podajata
roke. Navsezadnje lahko mi sami to pokažemo z večjim udejstvovanjem
v ljubiteljski kulturi, z obiskom predstave v občinskem kulturnem domu,
koncerta ali plesnega nastopa mladih učencev lokalne glasbene šole.
2. Ljubezen do slovenskega naroda in jezika se kaže skozi našo skrb za
znanost, razvoj in intelektualni naboj skupnosti.
Kritično razmišljanje v maternem jeziku ima svoje korenine prav v
izročilu reformacije. Krepitev slovenskega strokovnega in znanstvenega
jezika je tako kot na vseh drugih področjih javnega življenja pomembna.
Pri tem pa moramo zagotavljati odprtost slovenskega šolskega in znan-
stvenega prostora, da bo naša država (p)ostala globalno stičišče inova-
tivnih ljudi, idej in znanja.
Ne pozabimo – glas Slovenije v svetu so njeni ljudje, njihovi vrhunski
športni dosežki, zgodbe kolektivnega uspeha; nič manj pa tudi izjem-
na znanstvena dognanja in tehnološke inovacije mnogih Slovenk in
203
