Page 209 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 30, ISSN 2590-9754
P. 209
ZETKI, SYNOPSES, ZUSAMMENFASSUNGEN
Stati in obstati 15(2019): 207-220
https://doi.org/10.26493/2590-9754.15(30)207-220
UDC 274(497.411)"19"
Klaudija Sedar
Mentaliteta prekmurskih evangeličanov v začetku 20. stoletja
Prispevek se osredotoča na mentaliteto prekmurskih evangeličanov v Prekmurju
v začetku 20. stoletja, ko so priprave na priključitev Prekmurja in združitev prekmur-
skih Slovencev z matičnim narodom vse bolj zorele, čemur pa naj po dosedanjih zapisih
evangeličani ne bi bili posebej naklonjeni. Z namenom, da se izpostavi dosedanji, pred-
vsem nepristranski, pogled na to tematiko, je v prispevku poudarek na raziskovalnih
spoznanjih dveh velikih strokovnjakov na področju protestantizma v Prekmurju, žal že
obeh preminulih, dr. Mihaela Kuzmiča in mag. Franca Kuzmiča. Za razumevanje men-
talitete so predstavljeni najprej organizacija evangeličanske cerkve, potem izobraževal-
na središča, v katerih so prekmurski evangeličani pridobivali svoje znanje, vprašanje na-
rodne zavesti in vpogled v protestantsko pisno tradicijo kot temelj za versko, narodno
in jezikovno identiteto, s čimer se prispevek tudi sklene.
V 20. stoletje so stopili duhovniki, ki so se šolali v glavnem na Madžarskem, kar tudi
pojasnjuje njihovo lojalnost tej državi, vendar jih zaradi te vpetosti v madžarski kultur-
ni prostor in posledično oklepanja madžarskega črkopisa še ni utemeljeno prikazova-
ti v negativni luči ali jih celo označevati za »madžarone«, kar odločno poudarjata tudi
oba Kuzmiča. V letu 1919 je v Prekmurju delovalo deset evangeličanskih cerkvenih ob-
čin, v polovici teh so delovali duhovniki madžarske narodnosti, a se je kljub temu oh-
ranjala jezikovna identiteta slovenskega naroda, kar pomeni, da je bila v evangeličan-
skih cerkvah govorjena in slišana prekmurska slovenska beseda. Tudi odklonov v dolo-
čenih obdobjih in pri določenih osebah od narodnostno in versko utemeljenih usmeri-
tev ne smemo posploševati ali jih precenjevati, pravita Kuzmiča in poudarjata, da je za
interpretacijo razumevanja vrednot in predanosti verskemu prepričanju pri protestan-
tih nujno poznavanje specifike protestantskega prebivalstva v Prekmurju. Prav ta man-
207
Stati in obstati 15(2019): 207-220
https://doi.org/10.26493/2590-9754.15(30)207-220
UDC 274(497.411)"19"
Klaudija Sedar
Mentaliteta prekmurskih evangeličanov v začetku 20. stoletja
Prispevek se osredotoča na mentaliteto prekmurskih evangeličanov v Prekmurju
v začetku 20. stoletja, ko so priprave na priključitev Prekmurja in združitev prekmur-
skih Slovencev z matičnim narodom vse bolj zorele, čemur pa naj po dosedanjih zapisih
evangeličani ne bi bili posebej naklonjeni. Z namenom, da se izpostavi dosedanji, pred-
vsem nepristranski, pogled na to tematiko, je v prispevku poudarek na raziskovalnih
spoznanjih dveh velikih strokovnjakov na področju protestantizma v Prekmurju, žal že
obeh preminulih, dr. Mihaela Kuzmiča in mag. Franca Kuzmiča. Za razumevanje men-
talitete so predstavljeni najprej organizacija evangeličanske cerkve, potem izobraževal-
na središča, v katerih so prekmurski evangeličani pridobivali svoje znanje, vprašanje na-
rodne zavesti in vpogled v protestantsko pisno tradicijo kot temelj za versko, narodno
in jezikovno identiteto, s čimer se prispevek tudi sklene.
V 20. stoletje so stopili duhovniki, ki so se šolali v glavnem na Madžarskem, kar tudi
pojasnjuje njihovo lojalnost tej državi, vendar jih zaradi te vpetosti v madžarski kultur-
ni prostor in posledično oklepanja madžarskega črkopisa še ni utemeljeno prikazova-
ti v negativni luči ali jih celo označevati za »madžarone«, kar odločno poudarjata tudi
oba Kuzmiča. V letu 1919 je v Prekmurju delovalo deset evangeličanskih cerkvenih ob-
čin, v polovici teh so delovali duhovniki madžarske narodnosti, a se je kljub temu oh-
ranjala jezikovna identiteta slovenskega naroda, kar pomeni, da je bila v evangeličan-
skih cerkvah govorjena in slišana prekmurska slovenska beseda. Tudi odklonov v dolo-
čenih obdobjih in pri določenih osebah od narodnostno in versko utemeljenih usmeri-
tev ne smemo posploševati ali jih precenjevati, pravita Kuzmiča in poudarjata, da je za
interpretacijo razumevanja vrednot in predanosti verskemu prepričanju pri protestan-
tih nujno poznavanje specifike protestantskega prebivalstva v Prekmurju. Prav ta man-
207
