Page 207 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 30, ISSN 2590-9754
P. 207
dejan židan
Prej omenjene nove tehnologije in digitalni razvoj so tisti, ki lahko
jezik posamezniku tudi približajo. To še posebej velja za različne ran
ljive skupine in osebe s posebnimi potrebami, ki za jezikovno sporazu-
mevanje sicer uporabljajo drugačne poti, morajo pa biti enakovredne
običajnim. Danes imamo na voljo glasovne slovarje, slovarje z gibljivi-
mi slikami, sintetizatorje govora in druga orodja, ki jim omogočajo bolj
še izražanje v maternem jeziku.
Morda se kdaj premalo zavedamo, kaj pomeni, da je slovenščina sku-
pen jezik res vsem državljankam in državljanom Republike Slovenije.
Zato je pomembna pobuda, ki jo iskreno podpiram, da se v ustavo zapi-
še pravica do uporabe slovenskega znakovnega jezika kot maternega in
avtohtonega jezika njegovih uporabnikov, gluhih, naglušnih in gluho-
slepih. Tako bomo naredili pomemben korak k enakopravnemu priz
navanju jezika, skupnosti uporabnikov pa omogočili, da se učijo v svo-
jem jeziku in o svojem jeziku.
Spoštovane, spoštovani, slovenščina je živ in vitalen jezik. Je ena naj-
prepoznavnejših prvin naše identitete. Med drugim ima največje število
narečij na svetu glede na število prebivalcev, ki jo uporabljajo kot mater-
ni jezik. Bodimo ponosni na to bogastvo besed in posebnosti naše jezi-
kovne skupnosti.
Slovenščina se razvija in spreminja, vendar presenetljivo mnogo po-
časneje, kot se je spreminjala do in v 16. stoletju. Ostaja temeljni grad-
nik našega naroda, kljub pojavu novega slovenskega besedja, v kate-
rem se zrcalijo predvsem posledice aktualnih družbenih in tehnoloških
sprememb.
Verjamem, da slovenščina ni ogrožena in bo prisotna zaradi svojih
posebnosti, značilnosti in izjemnosti jezikovne strukture. Poskrbimo,
da bo raba slovenščine stvar vzgoje, da jo bodo mladi znali govoriti in jo
bodo predvsem radi uporabljali. Za vse nas pa naj ostaja močna vez, ki
nas združuje, vir naše samobitnosti in steber notranje moči naše države.
Draga Slovenija, želim ti vse dobro!
205
Prej omenjene nove tehnologije in digitalni razvoj so tisti, ki lahko
jezik posamezniku tudi približajo. To še posebej velja za različne ran
ljive skupine in osebe s posebnimi potrebami, ki za jezikovno sporazu-
mevanje sicer uporabljajo drugačne poti, morajo pa biti enakovredne
običajnim. Danes imamo na voljo glasovne slovarje, slovarje z gibljivi-
mi slikami, sintetizatorje govora in druga orodja, ki jim omogočajo bolj
še izražanje v maternem jeziku.
Morda se kdaj premalo zavedamo, kaj pomeni, da je slovenščina sku-
pen jezik res vsem državljankam in državljanom Republike Slovenije.
Zato je pomembna pobuda, ki jo iskreno podpiram, da se v ustavo zapi-
še pravica do uporabe slovenskega znakovnega jezika kot maternega in
avtohtonega jezika njegovih uporabnikov, gluhih, naglušnih in gluho-
slepih. Tako bomo naredili pomemben korak k enakopravnemu priz
navanju jezika, skupnosti uporabnikov pa omogočili, da se učijo v svo-
jem jeziku in o svojem jeziku.
Spoštovane, spoštovani, slovenščina je živ in vitalen jezik. Je ena naj-
prepoznavnejših prvin naše identitete. Med drugim ima največje število
narečij na svetu glede na število prebivalcev, ki jo uporabljajo kot mater-
ni jezik. Bodimo ponosni na to bogastvo besed in posebnosti naše jezi-
kovne skupnosti.
Slovenščina se razvija in spreminja, vendar presenetljivo mnogo po-
časneje, kot se je spreminjala do in v 16. stoletju. Ostaja temeljni grad-
nik našega naroda, kljub pojavu novega slovenskega besedja, v kate-
rem se zrcalijo predvsem posledice aktualnih družbenih in tehnoloških
sprememb.
Verjamem, da slovenščina ni ogrožena in bo prisotna zaradi svojih
posebnosti, značilnosti in izjemnosti jezikovne strukture. Poskrbimo,
da bo raba slovenščine stvar vzgoje, da jo bodo mladi znali govoriti in jo
bodo predvsem radi uporabljali. Za vse nas pa naj ostaja močna vez, ki
nas združuje, vir naše samobitnosti in steber notranje moči naše države.
Draga Slovenija, želim ti vse dobro!
205
