Page 203 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 30, ISSN 2590-9754
P. 203
KRONIK A
Stati in obstati 15(2019): 201-205
https://doi.org/10.26493/2590-9754.15(30)201-205
GOVOR PREDSEDNIKA DRŽAVNEGA ZBORA
DEJANA ŽIDANA OB DNEVU REFORMACIJE
2019 V LJUBLJANI
Spoštovani predsednik republike Borut Pahor, visoki in cenjeni gost-
je, dragi državljanke in državljani, Slovenke in Slovenci!
Zgodovina slovenskega naroda je dolga in bogata. In četudi v očeh
drugih nismo bili nikoli največji ali najmočnejši, se obilje našega naroda
najjasneje izraža skozi jezikovno in kulturno identiteto; tj. skozi zbirko
vrednostnih, materialnih in intelektualnih, tudi duhovnih značilnosti,
ki so na neizbrisljiv način zaznamovale našo skupnost.
Dojemanje skupnosti, ki ima svoj temelj v jeziku, ima v evropskem
prostoru dolgo domovinsko tradicijo. Da je kontinuiteta jezika edini
znak in dokaz narodovega življenja, sicer ne moremo trditi, se pa skozi
zgodovino jezika obenem kaže tudi zgodovina naroda, ki ga je govoril.
V jeziku se zrcali moč, razvoj, napredovanje ali nazadovanje naroda v
desetletjih in stoletjih. Je varuh narodovega spomina.
Nocoj, spoštovane in spoštovani, na predvečer državnega prazni-
ka obeležujemo prelom časa in civilizacijski preskok v kulturnem in je-
zikovnem popotovanju slovenskega naroda. Dan reformacije je vedno
označen z bogastvom sporočil, a domala vsi največji pomen dajemo za-
četku razvoja slovenskega knjižnega jezika.
Reformacija je kot gibanje namreč pričevala času, ko je kompleks
družbenih dilem močno polariziral takratno družbo. Nenadomestljivo
je vplivala na versko, politično, družbeno in kulturno sliko Evrope, ki
se je začela izvijati iz preteklih težkih spon v nov preporod. Izjemni
posamezniki, kot so Primož Trubar, Jurij Dalmatin, Adam Bohorič
201
Stati in obstati 15(2019): 201-205
https://doi.org/10.26493/2590-9754.15(30)201-205
GOVOR PREDSEDNIKA DRŽAVNEGA ZBORA
DEJANA ŽIDANA OB DNEVU REFORMACIJE
2019 V LJUBLJANI
Spoštovani predsednik republike Borut Pahor, visoki in cenjeni gost-
je, dragi državljanke in državljani, Slovenke in Slovenci!
Zgodovina slovenskega naroda je dolga in bogata. In četudi v očeh
drugih nismo bili nikoli največji ali najmočnejši, se obilje našega naroda
najjasneje izraža skozi jezikovno in kulturno identiteto; tj. skozi zbirko
vrednostnih, materialnih in intelektualnih, tudi duhovnih značilnosti,
ki so na neizbrisljiv način zaznamovale našo skupnost.
Dojemanje skupnosti, ki ima svoj temelj v jeziku, ima v evropskem
prostoru dolgo domovinsko tradicijo. Da je kontinuiteta jezika edini
znak in dokaz narodovega življenja, sicer ne moremo trditi, se pa skozi
zgodovino jezika obenem kaže tudi zgodovina naroda, ki ga je govoril.
V jeziku se zrcali moč, razvoj, napredovanje ali nazadovanje naroda v
desetletjih in stoletjih. Je varuh narodovega spomina.
Nocoj, spoštovane in spoštovani, na predvečer državnega prazni-
ka obeležujemo prelom časa in civilizacijski preskok v kulturnem in je-
zikovnem popotovanju slovenskega naroda. Dan reformacije je vedno
označen z bogastvom sporočil, a domala vsi največji pomen dajemo za-
četku razvoja slovenskega knjižnega jezika.
Reformacija je kot gibanje namreč pričevala času, ko je kompleks
družbenih dilem močno polariziral takratno družbo. Nenadomestljivo
je vplivala na versko, politično, družbeno in kulturno sliko Evrope, ki
se je začela izvijati iz preteklih težkih spon v nov preporod. Izjemni
posamezniki, kot so Primož Trubar, Jurij Dalmatin, Adam Bohorič
201
