Page 13 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 30, ISSN 2590-9754
P. 13
RAZPRAVE, ŠTUDIJE
Stati in obstati 15(2019): 11-22
https://doi.org/10.26493/2590-9754.15(30)11-22
Klaudija Sedar
MENTALITETA PREKMURSKIH
EVANGELIČANOV V ZAČETKU 20. STOLETJA
Da Prekmurje pripade k tedanji Kraljevini SHS, je potrdil Vrhovni
svet petih (Conseil des Cinq) na pariški mirovni konferenci 9. julija 1919,
ko je bila razvodnica med Muro in Rabo določena tudi kot mejna črta.
Dovoljenje za zasedbo Prekmurja je bilo izdano 1. avgusta 1919 in 12. av-
gusta 1919 je jugoslovanska vojska Prekmurje tudi zasedla. Pet dni zatem,
17. avgusta 1919, pa je na množičnem ljudskem zborovanju v Beltincih
vojaška oblast upravo nad pokrajino tudi predala civilnemu upravitel
ju. (Slavič 1935, 74) Z ozirom na 100. obletnico priključitve Prekmurja in
združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ki jo praznuje-
mo v letu 2019, se pričujoči prispevek osredotoča na mentaliteto evan-
geličanov v Prekmurju v začetku 20. stoletja, ko so priprave na zgodo-
vinske spremembe vse bolj zorele, čemur pa naj po dosedanjih prikazih
evangeličani ne bi bili posebej naklonjeni. To področje v preteklosti ni
bilo pogosto deležno poglobljenih raziskav oziroma so se stvari posplo-
ševale, verjetno tudi zaradi negativnega prizvoka, ki se je oprijel prek-
murskih evangeličanov pri opredelitvi glede odcepitve od Madžarske in
priključitvi k tedanji Kraljevini SHS. Namen tega prispevka je tako izpo-
staviti predvsem dosedanji nepristranski pogled k tej tematiki, pri čemer
imata veliko vlogo dva velika strokovnjaka na področju protestantizma
v Prekmurju, žal že oba preminula, dr. Mihael Kuzmič in mag. Franc
Kuzmič. Njun prispevek je toliko bolj dobrodošel zaradi objektivnosti,
saj ju na evangeličane ni vezala specifična vez, zato naj služi tudi kot
iztočnica za razmislek o dejanskem odnosu in ravnanju prekmurskih
11
Stati in obstati 15(2019): 11-22
https://doi.org/10.26493/2590-9754.15(30)11-22
Klaudija Sedar
MENTALITETA PREKMURSKIH
EVANGELIČANOV V ZAČETKU 20. STOLETJA
Da Prekmurje pripade k tedanji Kraljevini SHS, je potrdil Vrhovni
svet petih (Conseil des Cinq) na pariški mirovni konferenci 9. julija 1919,
ko je bila razvodnica med Muro in Rabo določena tudi kot mejna črta.
Dovoljenje za zasedbo Prekmurja je bilo izdano 1. avgusta 1919 in 12. av-
gusta 1919 je jugoslovanska vojska Prekmurje tudi zasedla. Pet dni zatem,
17. avgusta 1919, pa je na množičnem ljudskem zborovanju v Beltincih
vojaška oblast upravo nad pokrajino tudi predala civilnemu upravitel
ju. (Slavič 1935, 74) Z ozirom na 100. obletnico priključitve Prekmurja in
združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ki jo praznuje-
mo v letu 2019, se pričujoči prispevek osredotoča na mentaliteto evan-
geličanov v Prekmurju v začetku 20. stoletja, ko so priprave na zgodo-
vinske spremembe vse bolj zorele, čemur pa naj po dosedanjih prikazih
evangeličani ne bi bili posebej naklonjeni. To področje v preteklosti ni
bilo pogosto deležno poglobljenih raziskav oziroma so se stvari posplo-
ševale, verjetno tudi zaradi negativnega prizvoka, ki se je oprijel prek-
murskih evangeličanov pri opredelitvi glede odcepitve od Madžarske in
priključitvi k tedanji Kraljevini SHS. Namen tega prispevka je tako izpo-
staviti predvsem dosedanji nepristranski pogled k tej tematiki, pri čemer
imata veliko vlogo dva velika strokovnjaka na področju protestantizma
v Prekmurju, žal že oba preminula, dr. Mihael Kuzmič in mag. Franc
Kuzmič. Njun prispevek je toliko bolj dobrodošel zaradi objektivnosti,
saj ju na evangeličane ni vezala specifična vez, zato naj služi tudi kot
iztočnica za razmislek o dejanskem odnosu in ravnanju prekmurskih
11
