Page 15 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 31, ISSN 2590-9754
P. 15
janez weiss
šitve pred dednim sovražnikom. V tem časovnem okvirju so dežela in
njena priključena gospostva doživela prehod dobršnega dela plemiške-
ga, meščanskega in deloma celo podložniškega prebivalstva k reformi-
rani veri in nato nazaj h katoličanstvu. Protestantsko književno delo je
vzpostavilo windisch ali crainerish, dominantnega od dveh deželnih je-
zikov, in ga povzdignilo na raven literarnega jezika, iz katerega se je pri-
čela razvijati slovenščina. Deželni stanovi, cerkveno-plemiško-meščan-
ska deželna korporacija, pa so se iz samosvojega, močnega in upornega,
versko heterogenega in deloma avtonomnega sovladarja dežele spreme-
nili v deželnemu vojvodi katoliške vere podrejeno, poslušnejšo, versko
homogeno in docilno institucijo.
Tako sumarno in abstraktno prikazano preoblikovanje (struktur-
ni čas) se v svojem dejanskem (pozitivnem) in simboličnem pomenu, ki
jim ga (hote ali nehote) atribuira narativ zgodovinopisja, zdijo kot ab-
solutni (skorajda avto-) procesi, nekako oddaljeni od človeka, razčlove-
čeni in samobitni. A vendar so v svoji dejanskosti, svoji pozitivni pojav-
nosti, rezultat množice individualnih prizadevanj, upov in ravnanj, ki
jih smemo označevati kot kolektivne le v zelo ohlapnem, abstraktnem,
smislu; razumeti kot kolektivne pa le v izpričanih primerih (na primer
v delu Ungnadovega zavoda v Urachu). Pravilno razumevanje teh pre-
oblikovanj kot rezultatov prepletenih simultanih procesov je mogoče
le skozi študij množice individualnih primerov (osebni čas), o katerih
pričajo razpršeni in raznoliki arhivski viri, sodobna knjižna pričevanja
in moderno zgodovinopisje. Pričujoča razprava ima namen podati to
vrstno študijo primera in s tem dodati novo vedenje k razumevanju po-
java protestantske reformacije na Kranjskem, tokrat s plemiškega vidika.
Postavlja si vprašanje: na kakšen način so člani ugledne in stare ple-
miške rodbine gospodov Črnomaljskih (von Tschernembl), ki jih že ob-
stoječe zgodovinopisje avstrijskega in slovenskega prostora pozna kot
goreče pripadnike reformacije, podpirali delovanje protestantskih pri-
digarjev na Kranjskem. Razprava v prvem poglavju oriše plemiški rod
Črnomaljskih in poda pregled njegovih posesti ter jih s tem umesti v
wie er durch den seligen d[octorem] Martinum Lutherum das gantz babsdtumb
entdeckht vnd geschlagen hatt itd.
13
šitve pred dednim sovražnikom. V tem časovnem okvirju so dežela in
njena priključena gospostva doživela prehod dobršnega dela plemiške-
ga, meščanskega in deloma celo podložniškega prebivalstva k reformi-
rani veri in nato nazaj h katoličanstvu. Protestantsko književno delo je
vzpostavilo windisch ali crainerish, dominantnega od dveh deželnih je-
zikov, in ga povzdignilo na raven literarnega jezika, iz katerega se je pri-
čela razvijati slovenščina. Deželni stanovi, cerkveno-plemiško-meščan-
ska deželna korporacija, pa so se iz samosvojega, močnega in upornega,
versko heterogenega in deloma avtonomnega sovladarja dežele spreme-
nili v deželnemu vojvodi katoliške vere podrejeno, poslušnejšo, versko
homogeno in docilno institucijo.
Tako sumarno in abstraktno prikazano preoblikovanje (struktur-
ni čas) se v svojem dejanskem (pozitivnem) in simboličnem pomenu, ki
jim ga (hote ali nehote) atribuira narativ zgodovinopisja, zdijo kot ab-
solutni (skorajda avto-) procesi, nekako oddaljeni od človeka, razčlove-
čeni in samobitni. A vendar so v svoji dejanskosti, svoji pozitivni pojav-
nosti, rezultat množice individualnih prizadevanj, upov in ravnanj, ki
jih smemo označevati kot kolektivne le v zelo ohlapnem, abstraktnem,
smislu; razumeti kot kolektivne pa le v izpričanih primerih (na primer
v delu Ungnadovega zavoda v Urachu). Pravilno razumevanje teh pre-
oblikovanj kot rezultatov prepletenih simultanih procesov je mogoče
le skozi študij množice individualnih primerov (osebni čas), o katerih
pričajo razpršeni in raznoliki arhivski viri, sodobna knjižna pričevanja
in moderno zgodovinopisje. Pričujoča razprava ima namen podati to
vrstno študijo primera in s tem dodati novo vedenje k razumevanju po-
java protestantske reformacije na Kranjskem, tokrat s plemiškega vidika.
Postavlja si vprašanje: na kakšen način so člani ugledne in stare ple-
miške rodbine gospodov Črnomaljskih (von Tschernembl), ki jih že ob-
stoječe zgodovinopisje avstrijskega in slovenskega prostora pozna kot
goreče pripadnike reformacije, podpirali delovanje protestantskih pri-
digarjev na Kranjskem. Razprava v prvem poglavju oriše plemiški rod
Črnomaljskih in poda pregled njegovih posesti ter jih s tem umesti v
wie er durch den seligen d[octorem] Martinum Lutherum das gantz babsdtumb
entdeckht vnd geschlagen hatt itd.
13
