Page 16 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 31, ISSN 2590-9754
P. 16
razprave, študije
prostor in čas ter njune strukture; v drugem se vpraša, kateri člani rod-
bine so bili protestanti in kako ter okvirno kdaj so prevzeli novi credo,
na koncu pa obravnava vprašanje podpore reformaciji.
Ugledni plemiški rod in nova vera
Predikat von Tschernembl, »Črnomaljski«, v srednjem veku označu-
je posameznika ali rodbino s sedežem v trgu, pozneje mestu, Črnomelj,
eni od urbanih naselbin v Grofiji v Marki in Metliki, priključenem gos-
postvu dežele Kranjske. V listinskih virih se predikat prvič pojavi de-
cembra 1251 v imenu (trškega) sodnika Friderika iz Črnomlja (Fridericus
Iudex de Tzernembl) (Weiss 2018, 56–58),2 in isti Friderik je najverjetneje
pričal tudi leta 1263. Predikat je skozi 13., in še posebno 14. stoletje, nosi-
la vrsta posameznikov, ki pa so uporabljali različne grbe in potemtakem
niso spadali v isti plemiški rod, temveč so v trgu zgolj imeli nekakšno
posest in se po njem imenovali.3 Od vsaj treh različnih družin s predi-
katom von Tschernembl 14. in 15. stoletja je najpomembnejša tista, ki je
v svojem grbu uporabljala šahirano črno-rdečo prečko na belem polju.
Razlago izvora te družine je podal že Valvasor, v slovenskem zgodovi-
nopisju pa so ga kritično komentirali Kos (2005, 115–17), Štih (1997, 107–
12) in Jarc (1990, 117–18). Nobena od teh razprav pa ne upošteva novih
listinskih pričevanj in regest ter razlag baročnih avtorjev, ki podajajo
nekoliko drugačno sliko te rodbine, in zategadelj bo vprašanje njenega
izvora in začetkov še predmet novih razprav. Z omenjenimi avtorji se
moramo strinjati pri ugotovitvi, da je rodoslovje Črnomaljskih za čas 13.
in 14. stoletja, ko so še spadali med ministerialiteto Goriških grofov, (še)
2 Gre za listino z 2. decembra 1251, izstavljeno v Črnomlju, kjer med pričami, na-
vedenimi po treh visokih goriških ministerialih, nastopa posameznik z imenom
Fridericus Iudex de Tzernembl. Friderik je torej bil trški sodnik v Črnomlju, nasel
ju, ki je kot locus omenjeno leta 1228, kot trg nomine Schernembl pa izrecno leta
1277.
3 Na to možnost opozori že Jarc (1990, 120). Bertold in Wuclin Črnomaljska sta bila
»le Črnomaljca in ne Črnomaljska.«. Imel je seveda prav, ni pa povezal tega razu-
mevanja s podobami grbov teh različnih Črnomaljskih.
14
prostor in čas ter njune strukture; v drugem se vpraša, kateri člani rod-
bine so bili protestanti in kako ter okvirno kdaj so prevzeli novi credo,
na koncu pa obravnava vprašanje podpore reformaciji.
Ugledni plemiški rod in nova vera
Predikat von Tschernembl, »Črnomaljski«, v srednjem veku označu-
je posameznika ali rodbino s sedežem v trgu, pozneje mestu, Črnomelj,
eni od urbanih naselbin v Grofiji v Marki in Metliki, priključenem gos-
postvu dežele Kranjske. V listinskih virih se predikat prvič pojavi de-
cembra 1251 v imenu (trškega) sodnika Friderika iz Črnomlja (Fridericus
Iudex de Tzernembl) (Weiss 2018, 56–58),2 in isti Friderik je najverjetneje
pričal tudi leta 1263. Predikat je skozi 13., in še posebno 14. stoletje, nosi-
la vrsta posameznikov, ki pa so uporabljali različne grbe in potemtakem
niso spadali v isti plemiški rod, temveč so v trgu zgolj imeli nekakšno
posest in se po njem imenovali.3 Od vsaj treh različnih družin s predi-
katom von Tschernembl 14. in 15. stoletja je najpomembnejša tista, ki je
v svojem grbu uporabljala šahirano črno-rdečo prečko na belem polju.
Razlago izvora te družine je podal že Valvasor, v slovenskem zgodovi-
nopisju pa so ga kritično komentirali Kos (2005, 115–17), Štih (1997, 107–
12) in Jarc (1990, 117–18). Nobena od teh razprav pa ne upošteva novih
listinskih pričevanj in regest ter razlag baročnih avtorjev, ki podajajo
nekoliko drugačno sliko te rodbine, in zategadelj bo vprašanje njenega
izvora in začetkov še predmet novih razprav. Z omenjenimi avtorji se
moramo strinjati pri ugotovitvi, da je rodoslovje Črnomaljskih za čas 13.
in 14. stoletja, ko so še spadali med ministerialiteto Goriških grofov, (še)
2 Gre za listino z 2. decembra 1251, izstavljeno v Črnomlju, kjer med pričami, na-
vedenimi po treh visokih goriških ministerialih, nastopa posameznik z imenom
Fridericus Iudex de Tzernembl. Friderik je torej bil trški sodnik v Črnomlju, nasel
ju, ki je kot locus omenjeno leta 1228, kot trg nomine Schernembl pa izrecno leta
1277.
3 Na to možnost opozori že Jarc (1990, 120). Bertold in Wuclin Črnomaljska sta bila
»le Črnomaljca in ne Črnomaljska.«. Imel je seveda prav, ni pa povezal tega razu-
mevanja s podobami grbov teh različnih Črnomaljskih.
14
