Page 14 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 31, ISSN 2590-9754
P. 14
razprave, študije
skih dežel, katerega tesno vpleteni del je bila dežela Kranjska s priključe-
nimi gospostvi Slovenske marke, Metlike, Krasa in Istre, ter še posebno
njen vodilni politični sloj, plemstvo, segla pa je tudi med meščanstvo in
kmečko prebivalstvo dežele. V okviru širnega Svetega rimskega cesar-
stva nemške narodnosti so ta ozemlja predstavljala rob imperija, prostor
intenzivnega in permanentnega stika z drugim. To ozemlje je bilo (južni)
del obširnega pasu od Baltika do Jadrana, kjer se je Teutsch stikal s tem,
kar so pojmovali kot Windish in Slavisch, z ožjim in s širšim slovanskim
svetom. Te obrobne dežele v pojmovanjih sodobnikov predstavljajo pros-
tor, kjer sta se ta dva svetova, njuni jeziki in kultura ter ljudje različnih
stanov spajali, in če verjamemo Schönlebnu, najpozneje v 17. stoletju tudi
spojili v nekakšno novo celoto. Od 15. stoletja naprej pa je bil to predvsem
prostor trenja med krščanskim svetom in njegovim dedn im sovražni-
kom, otomanskim imperijem. Kljub primerljivi obrobnosti in oddalje-
nosti od pomembnejših središč ter hkratni izpostavljenosti vojaškim
pritiskom in s tem povezanim nestabilnostim so tudi prostor Kranjske
zajeli procesi verskega, kulturnega in političnega preoblikovanja, ki jih
časovno umeščamo v okvirno stoletje med najzgodnejšo pojavnostjo
protestantskih idej (okoli 1527) in izgonom poslednjega protestantskega
plemstva (1628). Univerzalne ideje reformacije je ta prostor prevzel, jih
prilagodil svojim kulturnim in jezikovnim značilnostim, v njihovi širit-
vi na Balkan, v misijonskem delu – nemška historiografija ga po Leebu
navkljub Kostrenčičevi objavi virov in poznejšim študijam ni pretirano
upoštevala (Leeb 2009, 255)1 – pa celo videl možnost trajnega miru in re-
1 Kostrenčičeva objava kranjske korespondence z Ungnadovim bibličnim zavodom
v Urachu spada v leto 1874. Med ostalim vsebuje znamenito Ungnadovo pismo
nemškim knezom in volilnim knezom (Kostrenčič 1874, 46–52, 1561, 14. september,
s.l. (Urach)), kjer opisuje Trubarjev namen po der Winden, Crabaten vnd Türckhen
bekherung, hail vnnd seligkheit mit der hilff vnnd gnaden gottes die heilig, gotliche
schrifft, auch anfang vnnd grvndt derselben […] in die windisch sprach, in welcher
sy zuuor nie gewesen, auch nie erhört wordenn, gepracht, vertiert vnnd truckhen
lassen. Vnnd als sy dise buechlen in windisch landt geschickht, haben sy nicht allein
den Windischen, sonndern auch den Crabaten vnnd denen, die nachendt an der
thürckhischen granitzen, welche die windisch sprach verstannden, mit hochstem
wolgefallen […]. Ungnad pravi als wölle der genedige gott durch dis mittl vnnd auf
dise weiss den Thirkhen mit dem schwerdt seiner almechtigen sterckh schlagen, gleich
12
skih dežel, katerega tesno vpleteni del je bila dežela Kranjska s priključe-
nimi gospostvi Slovenske marke, Metlike, Krasa in Istre, ter še posebno
njen vodilni politični sloj, plemstvo, segla pa je tudi med meščanstvo in
kmečko prebivalstvo dežele. V okviru širnega Svetega rimskega cesar-
stva nemške narodnosti so ta ozemlja predstavljala rob imperija, prostor
intenzivnega in permanentnega stika z drugim. To ozemlje je bilo (južni)
del obširnega pasu od Baltika do Jadrana, kjer se je Teutsch stikal s tem,
kar so pojmovali kot Windish in Slavisch, z ožjim in s širšim slovanskim
svetom. Te obrobne dežele v pojmovanjih sodobnikov predstavljajo pros-
tor, kjer sta se ta dva svetova, njuni jeziki in kultura ter ljudje različnih
stanov spajali, in če verjamemo Schönlebnu, najpozneje v 17. stoletju tudi
spojili v nekakšno novo celoto. Od 15. stoletja naprej pa je bil to predvsem
prostor trenja med krščanskim svetom in njegovim dedn im sovražni-
kom, otomanskim imperijem. Kljub primerljivi obrobnosti in oddalje-
nosti od pomembnejših središč ter hkratni izpostavljenosti vojaškim
pritiskom in s tem povezanim nestabilnostim so tudi prostor Kranjske
zajeli procesi verskega, kulturnega in političnega preoblikovanja, ki jih
časovno umeščamo v okvirno stoletje med najzgodnejšo pojavnostjo
protestantskih idej (okoli 1527) in izgonom poslednjega protestantskega
plemstva (1628). Univerzalne ideje reformacije je ta prostor prevzel, jih
prilagodil svojim kulturnim in jezikovnim značilnostim, v njihovi širit-
vi na Balkan, v misijonskem delu – nemška historiografija ga po Leebu
navkljub Kostrenčičevi objavi virov in poznejšim študijam ni pretirano
upoštevala (Leeb 2009, 255)1 – pa celo videl možnost trajnega miru in re-
1 Kostrenčičeva objava kranjske korespondence z Ungnadovim bibličnim zavodom
v Urachu spada v leto 1874. Med ostalim vsebuje znamenito Ungnadovo pismo
nemškim knezom in volilnim knezom (Kostrenčič 1874, 46–52, 1561, 14. september,
s.l. (Urach)), kjer opisuje Trubarjev namen po der Winden, Crabaten vnd Türckhen
bekherung, hail vnnd seligkheit mit der hilff vnnd gnaden gottes die heilig, gotliche
schrifft, auch anfang vnnd grvndt derselben […] in die windisch sprach, in welcher
sy zuuor nie gewesen, auch nie erhört wordenn, gepracht, vertiert vnnd truckhen
lassen. Vnnd als sy dise buechlen in windisch landt geschickht, haben sy nicht allein
den Windischen, sonndern auch den Crabaten vnnd denen, die nachendt an der
thürckhischen granitzen, welche die windisch sprach verstannden, mit hochstem
wolgefallen […]. Ungnad pravi als wölle der genedige gott durch dis mittl vnnd auf
dise weiss den Thirkhen mit dem schwerdt seiner almechtigen sterckh schlagen, gleich
12
