Page 86 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 31, ISSN 2590-9754
P. 86
razprave, študije
bo češkega izvirnika), vrh izdaje pa zagotovo predstavlja cikel treh pes
mi Tri noči (Ob Komenskega tristoletnici) Frana Gestrina.
Sedma in osma številka Popotnika prinašata verjetno prvo sodobno
slovensko razpravno besedilo o pedagogiki Komenskega, J. A. Komenský,
njegov avtor je bil Henrik Schreiner (1850–1920), nato pa si od devete do
petnajste številke (10. avgusta 1892) sledijo poročila o proslavah v tujini,
zabeležke o recepciji na proslavah pri nas, toda tudi knjižne recenzije
najnovejših spisov o Komenskem. Med njimi je tudi poročilo o Gustva
Adolfa Lindnerja (1828–1887) biografiji Johann Amos Comenius, sein
Leben und Wirken, ki je na Dunaju in v Leipzigu izšla v jubilejnem letu
Komenskega. Besedilje o Komenskem je torej v Popotniku skoncentirira-
no na prvih osem mesecev 1892., ko so se na Češkem in drugje po Evropi
okoli tristoletnice rojstnega dneva Komenskega zgostili tudi slavilni do-
godki, nato podobnih objav ni več najti, Popotnik pa se h Komenskemu
vrne čez več kot dve desetletji, 1916., sredi viharjev prve svetovne vojne,
ko začne po delih objavljati Hipolitov prevod Orbis pictus v slovenšči-
no. – Ideja, da se slovenska učiteljska društva poimenujejo po klasiku
pedagogike, se kajpak ni uresničila, je pa, kot bo razvidno v nadaljeva-
nju, vzbudila veliko žolčne jeze pri »blaženem Antonu od Kala«, kot je
leto poprej (1891) v romanu 4000 Mahniča ne brez jedke ironije poime-
noval Ivan Tavčar.
Učiteljski tovariš (1892)
Učiteljsko glasilo s podobo Antona Martina Slomška na naslovni
strani – ob slednje se Mahnič ni pozabil obregniti in časopisu poočita-
ti, da je njegovo populariziranje Komenskega menda kaj malo skladno
s Slomškovim »duhom« – je v jubilejnem letu namenilo Komenskemu
občutno manj pozornosti kot Popotnik. To je razumljivo, kajti mental-
no obzorje Učiteljskega tovariša, ki ga je izdajal nadučitelj in c.-kr. šolski
nadzornik Andrej Žumer (1847–1903), je bilo vendarle pomaknjeno ne-
koliko bolj proti takrat tradicional(istič)nemu razumevanju šole in šol-
nikov, kot je to mogoče s primerjavo konceptov ugotoviti za Popotnika.
Toda kljub vsemu je v Učiteljskem tovarišu izšlo šest objav, ki zadevajo
neposredno Komenskega in njegov jubilej.
84
bo češkega izvirnika), vrh izdaje pa zagotovo predstavlja cikel treh pes
mi Tri noči (Ob Komenskega tristoletnici) Frana Gestrina.
Sedma in osma številka Popotnika prinašata verjetno prvo sodobno
slovensko razpravno besedilo o pedagogiki Komenskega, J. A. Komenský,
njegov avtor je bil Henrik Schreiner (1850–1920), nato pa si od devete do
petnajste številke (10. avgusta 1892) sledijo poročila o proslavah v tujini,
zabeležke o recepciji na proslavah pri nas, toda tudi knjižne recenzije
najnovejših spisov o Komenskem. Med njimi je tudi poročilo o Gustva
Adolfa Lindnerja (1828–1887) biografiji Johann Amos Comenius, sein
Leben und Wirken, ki je na Dunaju in v Leipzigu izšla v jubilejnem letu
Komenskega. Besedilje o Komenskem je torej v Popotniku skoncentirira-
no na prvih osem mesecev 1892., ko so se na Češkem in drugje po Evropi
okoli tristoletnice rojstnega dneva Komenskega zgostili tudi slavilni do-
godki, nato podobnih objav ni več najti, Popotnik pa se h Komenskemu
vrne čez več kot dve desetletji, 1916., sredi viharjev prve svetovne vojne,
ko začne po delih objavljati Hipolitov prevod Orbis pictus v slovenšči-
no. – Ideja, da se slovenska učiteljska društva poimenujejo po klasiku
pedagogike, se kajpak ni uresničila, je pa, kot bo razvidno v nadaljeva-
nju, vzbudila veliko žolčne jeze pri »blaženem Antonu od Kala«, kot je
leto poprej (1891) v romanu 4000 Mahniča ne brez jedke ironije poime-
noval Ivan Tavčar.
Učiteljski tovariš (1892)
Učiteljsko glasilo s podobo Antona Martina Slomška na naslovni
strani – ob slednje se Mahnič ni pozabil obregniti in časopisu poočita-
ti, da je njegovo populariziranje Komenskega menda kaj malo skladno
s Slomškovim »duhom« – je v jubilejnem letu namenilo Komenskemu
občutno manj pozornosti kot Popotnik. To je razumljivo, kajti mental-
no obzorje Učiteljskega tovariša, ki ga je izdajal nadučitelj in c.-kr. šolski
nadzornik Andrej Žumer (1847–1903), je bilo vendarle pomaknjeno ne-
koliko bolj proti takrat tradicional(istič)nemu razumevanju šole in šol-
nikov, kot je to mogoče s primerjavo konceptov ugotoviti za Popotnika.
Toda kljub vsemu je v Učiteljskem tovarišu izšlo šest objav, ki zadevajo
neposredno Komenskega in njegov jubilej.
84