Page 216 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 32, ISSN 2590-9754
P. 216
kronika
posamezniku, in ob tem zapisal: »Kakor so v preteklosti temeljile refor-
macije na posameznikih, tako temelji prebujanje v naših dneh na oza-
veščenih samostojnih avtonomnih posameznih osebnostih.« Veliki slo-
venski reformatorji, Primož Trubar, Jurij Dalmatin, Adam Bohorič in
drugi, so postavili temelje slovenstva, podlago za narodnostno prebu-
janje, pogum, samozavest in končno tudi zrelost, da se lahko danes kot
narod uspešno kosamo z mnogo številčnejšimi narodi, ki jih spremlja-
ta večtisočletni zgodovina in tradicija. A nič od tega ne sme za nas biti
samoumevno.
Današnji praznik je tako enkratna priložnost, da se poklonimo na-
šim velikanom reformacije in protestantizma. Velikanom, ki so ime-
li neomajno voljo in odločnost, predvsem pa pripadnost nečemu, kar je
tlelo tiho in vztrajno v ozadju strogih družbenih pravil, nedotakljivosti
cerkvenih oblasti ter nepredstavljivih socialnih razlik v takratni druž-
bi z obrobja. Imeti rad poštenega in delavnega človeka, preprostega in
bogaboječega Slovenca, to je bilo osrednje gonilo Primožu Trubarju, da
je v svojih knjigah v jasnem in rojakom razumljivem jeziku z različnih
vidikov in na različne načine oznanjal krščanski nauk. Mi smo ponos-
ni dediči te reformacijske zakladnice, ki nam je prinesla slovenski knji-
žni jezik, med prvimi v Evropi smo dobili prevod Svetega pisma ter več
kot 50 slovenskih knjig.
Na nas je, da znamo prepoznati temeljno spoštovanje do izročila re-
formacije, ki je zaradi svoje daljnosežne politične in kulturne vloge pre-
seglo prvotni verski pomen. Izročila, ki nam lahko v teh res hudih in
težkih koronačasih pomagajo preživeti, pa ne le preživeti, temveč dob-
ro in polno živeti.
Skozi zgodovino smo Slovenci trmasto dokazali, da ni pomembno,
kako velik je narod, da obstane, pomembno je, kako veliko ima naro-
dno zavest. Spoštujmo svoj jezik, svojo kulturo in zgodovinsko izročilo
z namenom, da trmasto in ponosno uveljavimo svojo edinstvenost kot
narod, država in kot posamezniki.
Pa vendar bi se na tem mestu dotaknil razmišljanja o tem, da je iden-
titeta brez jezika pravzaprav kot telo brez duše in da moramo kot država
in kot državljani Slovenije za svoj materni jezik skrbeti bolje, kot smo to
450
posamezniku, in ob tem zapisal: »Kakor so v preteklosti temeljile refor-
macije na posameznikih, tako temelji prebujanje v naših dneh na oza-
veščenih samostojnih avtonomnih posameznih osebnostih.« Veliki slo-
venski reformatorji, Primož Trubar, Jurij Dalmatin, Adam Bohorič in
drugi, so postavili temelje slovenstva, podlago za narodnostno prebu-
janje, pogum, samozavest in končno tudi zrelost, da se lahko danes kot
narod uspešno kosamo z mnogo številčnejšimi narodi, ki jih spremlja-
ta večtisočletni zgodovina in tradicija. A nič od tega ne sme za nas biti
samoumevno.
Današnji praznik je tako enkratna priložnost, da se poklonimo na-
šim velikanom reformacije in protestantizma. Velikanom, ki so ime-
li neomajno voljo in odločnost, predvsem pa pripadnost nečemu, kar je
tlelo tiho in vztrajno v ozadju strogih družbenih pravil, nedotakljivosti
cerkvenih oblasti ter nepredstavljivih socialnih razlik v takratni druž-
bi z obrobja. Imeti rad poštenega in delavnega človeka, preprostega in
bogaboječega Slovenca, to je bilo osrednje gonilo Primožu Trubarju, da
je v svojih knjigah v jasnem in rojakom razumljivem jeziku z različnih
vidikov in na različne načine oznanjal krščanski nauk. Mi smo ponos-
ni dediči te reformacijske zakladnice, ki nam je prinesla slovenski knji-
žni jezik, med prvimi v Evropi smo dobili prevod Svetega pisma ter več
kot 50 slovenskih knjig.
Na nas je, da znamo prepoznati temeljno spoštovanje do izročila re-
formacije, ki je zaradi svoje daljnosežne politične in kulturne vloge pre-
seglo prvotni verski pomen. Izročila, ki nam lahko v teh res hudih in
težkih koronačasih pomagajo preživeti, pa ne le preživeti, temveč dob-
ro in polno živeti.
Skozi zgodovino smo Slovenci trmasto dokazali, da ni pomembno,
kako velik je narod, da obstane, pomembno je, kako veliko ima naro-
dno zavest. Spoštujmo svoj jezik, svojo kulturo in zgodovinsko izročilo
z namenom, da trmasto in ponosno uveljavimo svojo edinstvenost kot
narod, država in kot posamezniki.
Pa vendar bi se na tem mestu dotaknil razmišljanja o tem, da je iden-
titeta brez jezika pravzaprav kot telo brez duše in da moramo kot država
in kot državljani Slovenije za svoj materni jezik skrbeti bolje, kot smo to
450
