Page 211 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 32, ISSN 2590-9754
P. 211
vincenc rajšp
Baron po drugi svetovni vojni pisal poročilo tamkajšnji deželni vla-
di, da nemška manjšina v Sloveniji v letih 1933–1941 ni bila posebno
nacionalsocialistična.
Avtor opiše tudi delovanje Barona, ko je kot področni vodja
Kulturbunda v Dravski banovini na jugoslovansko-avstrijski meji po-
zdravil šefa civilne uprave SS brigadirja dr. Siegfrieda Uiberreitherja. Na
levi roki je nosil trak s kljukastim križem, objavljena je tudi fotografija
tega dogodka. Baron je Uiberreitherja pozdravil še na velikem shodu v
Mariboru: »Mi smo Nemci in svobodni! Triindvajset let smo prenaša-
li norčevanje in posmeh ter stiskali zobe in nikoli prestali upati, da bo
prišel dan osvoboditve. Zdaj je tu!« V nadaljevanju avtor prikaže izgon
90 % katoliških duhovnikov, 84 % inženirjev, dveh tretjin visokošolskih
učiteljev, 45 % zdravnikov in lekarnarjev ter četrtine pravnikov. O uči-
teljih sicer posebej ne piše, vendar pove, da je na okupirano področje že
maja 1941 prišlo 1.200 mlajših učiteljic in učiteljev s Štajerske.
Kljub temu objektivnemu poročanju naj opozorim na težko ra-
zumljivo vrzel pri predstavljanju vpletenosti Johanna Barona takoj po
nemškem napadu na Jugoslavijo. Avtor med literaturo namreč navaja
tudi knjigo Dušana Bibra Nacizem in Nemci v Jugoslaviji. Biber v zvezi
z Baronom na strani 264 piše: »V Mariboru so predsednik Kulturbunda
v Sloveniji, senior Johann Baron, dr. Thalmann in Wiesthaler 7. aprila
obiskali podžupana Žebota ter mu sporočili, da bo odgovarjal za sle-
herno žrtev med volksdeutscherji in da bodo za vsakega ubitega Nemca
ustrelili deset Slovencev. Zahtevali so, naj se moštvo Kulturbunda do-
deli mestni policiji. Na ukaz vodstva Kulturbunda so se številni mari-
borski Nemci zbrali pred poslopjem policije in vsak je prinesel s seboj
orožje.« Če že ne drugega, razvidimo, da »neizprosna trdota« ni bila le
Hitlerjeva napoved, temveč je pri grožnji z ustrelitvami Slovencev sode-
loval tudi Baron, in to preden je nemška vojska prestopila državno mejo.
Baron se naj z nadaljevanjem zasedbenih ukrepov in nasiljem ne
bi strinjal, kar je pismeno izrazil državi pisarni NSDAP v Berlinu.
Najprej je bil predviden za namestnika vodje Štajerske domovin-
ske zveze (Steierischer Heimatbund), organizacije, katere glavni na-
men je bil »regermanizacija Spodnje Štajerske«, vendar do imenovanja
445
Baron po drugi svetovni vojni pisal poročilo tamkajšnji deželni vla-
di, da nemška manjšina v Sloveniji v letih 1933–1941 ni bila posebno
nacionalsocialistična.
Avtor opiše tudi delovanje Barona, ko je kot področni vodja
Kulturbunda v Dravski banovini na jugoslovansko-avstrijski meji po-
zdravil šefa civilne uprave SS brigadirja dr. Siegfrieda Uiberreitherja. Na
levi roki je nosil trak s kljukastim križem, objavljena je tudi fotografija
tega dogodka. Baron je Uiberreitherja pozdravil še na velikem shodu v
Mariboru: »Mi smo Nemci in svobodni! Triindvajset let smo prenaša-
li norčevanje in posmeh ter stiskali zobe in nikoli prestali upati, da bo
prišel dan osvoboditve. Zdaj je tu!« V nadaljevanju avtor prikaže izgon
90 % katoliških duhovnikov, 84 % inženirjev, dveh tretjin visokošolskih
učiteljev, 45 % zdravnikov in lekarnarjev ter četrtine pravnikov. O uči-
teljih sicer posebej ne piše, vendar pove, da je na okupirano področje že
maja 1941 prišlo 1.200 mlajših učiteljic in učiteljev s Štajerske.
Kljub temu objektivnemu poročanju naj opozorim na težko ra-
zumljivo vrzel pri predstavljanju vpletenosti Johanna Barona takoj po
nemškem napadu na Jugoslavijo. Avtor med literaturo namreč navaja
tudi knjigo Dušana Bibra Nacizem in Nemci v Jugoslaviji. Biber v zvezi
z Baronom na strani 264 piše: »V Mariboru so predsednik Kulturbunda
v Sloveniji, senior Johann Baron, dr. Thalmann in Wiesthaler 7. aprila
obiskali podžupana Žebota ter mu sporočili, da bo odgovarjal za sle-
herno žrtev med volksdeutscherji in da bodo za vsakega ubitega Nemca
ustrelili deset Slovencev. Zahtevali so, naj se moštvo Kulturbunda do-
deli mestni policiji. Na ukaz vodstva Kulturbunda so se številni mari-
borski Nemci zbrali pred poslopjem policije in vsak je prinesel s seboj
orožje.« Če že ne drugega, razvidimo, da »neizprosna trdota« ni bila le
Hitlerjeva napoved, temveč je pri grožnji z ustrelitvami Slovencev sode-
loval tudi Baron, in to preden je nemška vojska prestopila državno mejo.
Baron se naj z nadaljevanjem zasedbenih ukrepov in nasiljem ne
bi strinjal, kar je pismeno izrazil državi pisarni NSDAP v Berlinu.
Najprej je bil predviden za namestnika vodje Štajerske domovin-
ske zveze (Steierischer Heimatbund), organizacije, katere glavni na-
men je bil »regermanizacija Spodnje Štajerske«, vendar do imenovanja
445
