Page 213 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 32, ISSN 2590-9754

vincenc rajšp

Slovenci niso imeli enakih izhodiščnih možnosti, kot so jih imeli Nemci,
ki so bili v veliko boljšem položaju z vidika odnosa države do njih. V
knjigi tudi nikjer ne zasledimo, da bi bili evangeličani v svoji nemški
usmerjenosti videli perspektivo sožitja s Slovenci kot narodno skupnost-
jo. Razpleta po prvi svetovni vojni niso mogli predvideti ne Slovenci in
ne Nemci. Prvotna slovenska usmerjenost do konca prve svetovne voj-
ne ni bil državni panslavizem, ki bi segal preko meja Habsburške mo-
narhije. Rešitve so iskali znotraj države, v Zedinjeni Sloveniji in nato v
združitvi južnih Slovanov znotraj meja Avstr-Ogrske. Za to pa nemške-
ga razumevanja ni bilo, prav tako kot pri Slovencih niso bile deležne ra-
zumevanja ideje o Veliki Nemčiji.

Ravno veliko število odprtih vprašanj daje knjigi dodatno perspek-
tivo. Gre za delo, ki se po osrednji vsebini nanaša na slovenski prostor
in ki s svojo osnovno vodilno temo/idejo ‒ nacionalnost-konfesija ‒ ta
prostor prav tako bistveno zadeva. Zato si knjiga zasluži, da jo prevede-
mo v slovenščino. Pomanjkljivosti, ki jih čutimo na slovenski strani, bo
avtor zagotovo dopolnil. Vsekakor gre za zgodovinski prikaz maribor-
ske evangeličanske župnije in nenazadnje modernega protestantizma v
slovenskem prostoru, ki ga zlepa ne bo preseglo drugo podobno delo.
Knjiga pa si prav tako zasluži, da Slovenci ob njej organiziramo medna-
rodni znanstveni simpozij in tako nadaljujemo mednarodno diskusijo
o obravnavanih vprašanjih.

447