Page 142 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVII (2021), številka 33, ISSN 2590-9754
P. 142
portreti
Težišča njegovega raziskovalnega dela so obsegala politično in upravno
zgodovino Svetega rimskega cesarstva, primerjalno zgodovino mest in
dežel, primerjalno konfesionalno zgodovino ter zgodovino izobraževa-
nja. Eno od težišč je bila tudi zgodovina vzhodne srednje Evrope, pred-
vsem državi Poljska in Madžarska, med zgodovinskimi osebnostmi pa
je imel prioriteto Primož Trubar.
O Trubarju je predaval na domači univerzi v Tübingenu, na uni-
verzi v Krakovu ter ob različnih priložnostih. Zelo je bil vesel skupin
iz Slovenije, ki jim je rad razlagal Trubarjevo navzočnost v Tübingenu.
Najpomembnejši prispevek k poznavanju Primoža Trubarja ned-
vomno predstavlja knjiga/zbornik Primus Truber 1508–1586: der slowe-
nische Reformator und Württemberg, ki jo je zasnoval ob 500-letnici
Trubarjevega rojstva in katere sourednik in soavtor je bil; izšla je leta 2011
pri založbi W. Kohlhammer Verlag Stuttgart (izdajatelji: Sönke Lorenz,
Anton Schindling, Wilfried Setzler). K sodelovanju je pritegnil sloven-
ske in nemške poznavalce Primoža Trubarja. Dragocen Schindlingov
prispevek je nedvomno objava s komentarji vseh spominskih obeležij
Primoža Trubarja v Sloveniji in Nemčiji. Pomemben je tudi njegov pri-
spevek pri odkritju spominske plošče v Schwäbisch Hallu leta 2017, ob
novem dognanju, da sta bili v tem mestu natisnjeni prvi dve slovenski
knjigi, Katekizem in Abecedarij Primoža Trubarja. Obžaloval je, da je
bilo to odkrito po izidu knjige o Trubarju, prav tako kot dejstvo, da je
bil šele po izidu zbornika najden izvod Trubarjeve Cerkovne ordnin-
ge v knjižnici v Memmingenu, zaradi česar je poudarjal, da vedenje o
Trubarju ni zaključeno in je potrebno raziskovati še naprej; monumen-
talna knjiga o Trubarju ni zaključek raziskovanj, temveč le bilanca do-
tedanjega znanja.
Prav tako je izrednega pomena Schindlingovo umeščanje delovanja
Primoža Trubarja v takratni državni prostor Svetega rimskega cesarstva.
V tem državnem okviru so namreč delovali vsi njegovi podporniki, tako
plemstvo v domačih notranjeavstrijskih deželah kakor mestne oblasti v
Rothenburg na Tauberi in Kemptenu ter vojvodi Krištof in Ludvik v de-
želi Württemberg, kjer je Trubar deloval kot župnik v Urachu, v mestu
Lauffen ob Neckarju in Derendingenu. V okviru tega političnega prosto-
140
Težišča njegovega raziskovalnega dela so obsegala politično in upravno
zgodovino Svetega rimskega cesarstva, primerjalno zgodovino mest in
dežel, primerjalno konfesionalno zgodovino ter zgodovino izobraževa-
nja. Eno od težišč je bila tudi zgodovina vzhodne srednje Evrope, pred-
vsem državi Poljska in Madžarska, med zgodovinskimi osebnostmi pa
je imel prioriteto Primož Trubar.
O Trubarju je predaval na domači univerzi v Tübingenu, na uni-
verzi v Krakovu ter ob različnih priložnostih. Zelo je bil vesel skupin
iz Slovenije, ki jim je rad razlagal Trubarjevo navzočnost v Tübingenu.
Najpomembnejši prispevek k poznavanju Primoža Trubarja ned-
vomno predstavlja knjiga/zbornik Primus Truber 1508–1586: der slowe-
nische Reformator und Württemberg, ki jo je zasnoval ob 500-letnici
Trubarjevega rojstva in katere sourednik in soavtor je bil; izšla je leta 2011
pri založbi W. Kohlhammer Verlag Stuttgart (izdajatelji: Sönke Lorenz,
Anton Schindling, Wilfried Setzler). K sodelovanju je pritegnil sloven-
ske in nemške poznavalce Primoža Trubarja. Dragocen Schindlingov
prispevek je nedvomno objava s komentarji vseh spominskih obeležij
Primoža Trubarja v Sloveniji in Nemčiji. Pomemben je tudi njegov pri-
spevek pri odkritju spominske plošče v Schwäbisch Hallu leta 2017, ob
novem dognanju, da sta bili v tem mestu natisnjeni prvi dve slovenski
knjigi, Katekizem in Abecedarij Primoža Trubarja. Obžaloval je, da je
bilo to odkrito po izidu knjige o Trubarju, prav tako kot dejstvo, da je
bil šele po izidu zbornika najden izvod Trubarjeve Cerkovne ordnin-
ge v knjižnici v Memmingenu, zaradi česar je poudarjal, da vedenje o
Trubarju ni zaključeno in je potrebno raziskovati še naprej; monumen-
talna knjiga o Trubarju ni zaključek raziskovanj, temveč le bilanca do-
tedanjega znanja.
Prav tako je izrednega pomena Schindlingovo umeščanje delovanja
Primoža Trubarja v takratni državni prostor Svetega rimskega cesarstva.
V tem državnem okviru so namreč delovali vsi njegovi podporniki, tako
plemstvo v domačih notranjeavstrijskih deželah kakor mestne oblasti v
Rothenburg na Tauberi in Kemptenu ter vojvodi Krištof in Ludvik v de-
želi Württemberg, kjer je Trubar deloval kot župnik v Urachu, v mestu
Lauffen ob Neckarju in Derendingenu. V okviru tega političnega prosto-
140
