Page 194 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVII (2021), številka 33, ISSN 2590-9754
P. 194
kronika
Še enkrat bi želeli poudariti, da vsa novoodkrita dejstva in ugoto-
vitve glede rojstva Primoža Trubarja sprejemamo že od vsega začet-
ka. Dr. Boris Golec nam jih je predstavil že leta 2008 (na Rašici je imel
predavanje za naše vodnike in lokalno prebivalstvo) in jih kot take tudi
vključujemo v predstavitve Trubarjeve domačije in vse izobraževalne
programe. Dejstvo je (in ne zgolj domneva), da je bil tudi Temkov mlin
(»ta srednji maln«) v lasti Trubarjeve družine. Dr. Golec namreč nava-
ja, da so v Primoževi mladosti na tej domačiji (od leta 1509 ali 1510) po
četrtstoletni prekinitvi spet gospodarili njegovi sorodniki po materini
strani s priimkom Trobar – najprej bratranec Gregor, nato stric Lenart
in nazadnje Šimon, dokler ni domačija med letoma 1519 in 1524 prešla v
druge roke. Delček Trubarja je moč najti po vsej Rašici. Kot še piše dr.
Golec, lahko rečemo, da ima Rašica ne samo ene, ampak kar štiri ali
celo pet »Trubarjevih domačij«. Določen čas je bil priimek Trubar izpri-
čan v vseh treh raških mlinih. Najprej se je pojavil v Temkovem mlinu,
v Mustarjevem so Trubarji živeli najdlje, srečamo ga tudi v Šklopovem
mlinu, kjer se je Primož po zadnjih podatkih rodil in je tam nekaj časa
gospodaril njegov stric Lenart Trobar. Trubarjeva domačija je bila tudi
nekdanja kmetija Primoževega očeta na Kukmaki. Takšno ime pa bi
lahko nosila še »ta velka hiša« v vasi, kjer je priimek Trubar v začetku
17. stoletja ugasnil.
Do teh novih ugotovitev je prišlo leta 2008, medtem ko je bila
Trubarjeva domačija na temeljih Temkovega mlina obnovljena že leta
1986, na pobudo lokalnih zanesenjakov, s podporo slovenske in medna-
rodne javnosti ter v soglasju z lokalno skupnostjo. Pri čemer je potrebno
poudariti, da je bila lokacija izbrana na podlagi takrat znanih dejstev in
znanstvenih ugotovitev (zgodovinarja Mirko Rupel, France Kidrič idr.).
Resnici na ljubo obstoječe Trubarjeve domačije nikoli nismo razgla-
šali za uradno rojstno Trubarjevo hišo. Po našem mnenju natančna lo-
kacija rojstne hiše niti ni tako pomembna, ključno je, da je to nedvom-
no na Rašici. Koncept Trubarjeve domačije je bil namreč že v izhodišču
zasnovan predvsem na tem, da v ustrezno urejenem spominskem kom-
pleksu ohranjamo spomin na tega velikega Slovenca. Le kaj originalnega
pa bi lahko ostalo po petsto letih viharnega obdobja z ropanji in poža-
192
Še enkrat bi želeli poudariti, da vsa novoodkrita dejstva in ugoto-
vitve glede rojstva Primoža Trubarja sprejemamo že od vsega začet-
ka. Dr. Boris Golec nam jih je predstavil že leta 2008 (na Rašici je imel
predavanje za naše vodnike in lokalno prebivalstvo) in jih kot take tudi
vključujemo v predstavitve Trubarjeve domačije in vse izobraževalne
programe. Dejstvo je (in ne zgolj domneva), da je bil tudi Temkov mlin
(»ta srednji maln«) v lasti Trubarjeve družine. Dr. Golec namreč nava-
ja, da so v Primoževi mladosti na tej domačiji (od leta 1509 ali 1510) po
četrtstoletni prekinitvi spet gospodarili njegovi sorodniki po materini
strani s priimkom Trobar – najprej bratranec Gregor, nato stric Lenart
in nazadnje Šimon, dokler ni domačija med letoma 1519 in 1524 prešla v
druge roke. Delček Trubarja je moč najti po vsej Rašici. Kot še piše dr.
Golec, lahko rečemo, da ima Rašica ne samo ene, ampak kar štiri ali
celo pet »Trubarjevih domačij«. Določen čas je bil priimek Trubar izpri-
čan v vseh treh raških mlinih. Najprej se je pojavil v Temkovem mlinu,
v Mustarjevem so Trubarji živeli najdlje, srečamo ga tudi v Šklopovem
mlinu, kjer se je Primož po zadnjih podatkih rodil in je tam nekaj časa
gospodaril njegov stric Lenart Trobar. Trubarjeva domačija je bila tudi
nekdanja kmetija Primoževega očeta na Kukmaki. Takšno ime pa bi
lahko nosila še »ta velka hiša« v vasi, kjer je priimek Trubar v začetku
17. stoletja ugasnil.
Do teh novih ugotovitev je prišlo leta 2008, medtem ko je bila
Trubarjeva domačija na temeljih Temkovega mlina obnovljena že leta
1986, na pobudo lokalnih zanesenjakov, s podporo slovenske in medna-
rodne javnosti ter v soglasju z lokalno skupnostjo. Pri čemer je potrebno
poudariti, da je bila lokacija izbrana na podlagi takrat znanih dejstev in
znanstvenih ugotovitev (zgodovinarja Mirko Rupel, France Kidrič idr.).
Resnici na ljubo obstoječe Trubarjeve domačije nikoli nismo razgla-
šali za uradno rojstno Trubarjevo hišo. Po našem mnenju natančna lo-
kacija rojstne hiše niti ni tako pomembna, ključno je, da je to nedvom-
no na Rašici. Koncept Trubarjeve domačije je bil namreč že v izhodišču
zasnovan predvsem na tem, da v ustrezno urejenem spominskem kom-
pleksu ohranjamo spomin na tega velikega Slovenca. Le kaj originalnega
pa bi lahko ostalo po petsto letih viharnega obdobja z ropanji in poža-
192
