Page 197 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVII (2021), številka 33, ISSN 2590-9754
P. 197
javno pismo ministru za kulturo
Velike Lašče tudi nima dovolj proračunskega denarja, da bi šla v od-
kup, kaj šele, da bi mlin obnovila. Prav tako se tu sprašujemo o raci-
onalnosti porabe proračunskega denarja za ta namen, saj obnovljeno
»Trubarjevo domačijo« že imamo. Bo pa Občina Velike Lašče v okvi-
ru Zadnikovega mlina postavila dostojno obeležje ali spominsko tablo
ter lokacijo vključila v program Trubarjeve hiše na Rašici, v katerega
so zaobjete vse »Trubarjeve« lokacije na Rašici. To je edino smiselno in
racionalno.
Glede na dosedanja stališča Ministrstva za kulturo Primož Trubar (v
nedavni anketi razglašen za najpomembnejšo osebnost v slovenski zgo-
dovini) po veljavnih kriterijih sploh ne more imeti nikjer v Sloveniji svoje
spominske sobe nacionalnega pomena. Ne bi sicer radi polemizirali, kdo
od slovenskih mož je pomembnejši za slovenski narod in njegovo na-
rodnostno samozavest. Zagotovo pa lahko rečemo, da brez Trubarja ne
bi imeli takega slovenskega jezika, ne bi bilo niti Prešerna, niti Cankarja,
prav tako ne naše samostojne države. V lokalni skupnosti Velike Lašče
upamo in si želimo, da odgovorni na Ministrstvu za kulturo (tako kot
tudi mnogi zavedni Slovenci) v Trubarju in Trubarjevi domačiji prepoz-
najo nacionalni simbol samobitnosti, nacionalne pripadnosti in patrio-
tizma ter nam pomagajo urediti želeni spomeniški status.
Trubarjeva domačija s svojimi dejavnostmi namreč daleč presega
zgolj ohranjanje spomina na našega velikega Slovenca. Z vsemi svoji-
mi dejavnostmi utrjuje vedenje o pomenu Primoža Trubarja, reforma-
cije, burnih dogodkov v 16. stoletju za Slovence (narodna zavest in iden-
titeta, jezik in književnost, družbenopolitične spremembe, gospodarska
dejavnost …). Obiskovalci Trubarjeve domačije dobijo del odgovora na
večno vprašanje, kako je slovenski človek s svojim jezikom ostal, obstal
in napredoval. Hkrati varuje izginjajočo tehniško dediščino, dediščino
mlinarstva in žagarstva ter starodobnega tiska, ki na tej lokaciji zagoto-
vo izvira že iz Trubarjevega časa.
Spoštovani minister, pri podeljevanju statusov spomenika državne-
ga pomena v primerih zdaj že porušenega ljubljanskega Kolizeja, razpa-
dajočega Plečnikovega stadiona, ljubljanske Plečnikove tržnice (in po-
195
Velike Lašče tudi nima dovolj proračunskega denarja, da bi šla v od-
kup, kaj šele, da bi mlin obnovila. Prav tako se tu sprašujemo o raci-
onalnosti porabe proračunskega denarja za ta namen, saj obnovljeno
»Trubarjevo domačijo« že imamo. Bo pa Občina Velike Lašče v okvi-
ru Zadnikovega mlina postavila dostojno obeležje ali spominsko tablo
ter lokacijo vključila v program Trubarjeve hiše na Rašici, v katerega
so zaobjete vse »Trubarjeve« lokacije na Rašici. To je edino smiselno in
racionalno.
Glede na dosedanja stališča Ministrstva za kulturo Primož Trubar (v
nedavni anketi razglašen za najpomembnejšo osebnost v slovenski zgo-
dovini) po veljavnih kriterijih sploh ne more imeti nikjer v Sloveniji svoje
spominske sobe nacionalnega pomena. Ne bi sicer radi polemizirali, kdo
od slovenskih mož je pomembnejši za slovenski narod in njegovo na-
rodnostno samozavest. Zagotovo pa lahko rečemo, da brez Trubarja ne
bi imeli takega slovenskega jezika, ne bi bilo niti Prešerna, niti Cankarja,
prav tako ne naše samostojne države. V lokalni skupnosti Velike Lašče
upamo in si želimo, da odgovorni na Ministrstvu za kulturo (tako kot
tudi mnogi zavedni Slovenci) v Trubarju in Trubarjevi domačiji prepoz-
najo nacionalni simbol samobitnosti, nacionalne pripadnosti in patrio-
tizma ter nam pomagajo urediti želeni spomeniški status.
Trubarjeva domačija s svojimi dejavnostmi namreč daleč presega
zgolj ohranjanje spomina na našega velikega Slovenca. Z vsemi svoji-
mi dejavnostmi utrjuje vedenje o pomenu Primoža Trubarja, reforma-
cije, burnih dogodkov v 16. stoletju za Slovence (narodna zavest in iden-
titeta, jezik in književnost, družbenopolitične spremembe, gospodarska
dejavnost …). Obiskovalci Trubarjeve domačije dobijo del odgovora na
večno vprašanje, kako je slovenski človek s svojim jezikom ostal, obstal
in napredoval. Hkrati varuje izginjajočo tehniško dediščino, dediščino
mlinarstva in žagarstva ter starodobnega tiska, ki na tej lokaciji zagoto-
vo izvira že iz Trubarjevega časa.
Spoštovani minister, pri podeljevanju statusov spomenika državne-
ga pomena v primerih zdaj že porušenega ljubljanskega Kolizeja, razpa-
dajočega Plečnikovega stadiona, ljubljanske Plečnikove tržnice (in po-
195
