Page 7 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVII (2021), številka 34, ISSN 2590-9754
P. 7
Stati in obstati 17(2021): 215-221
https://doi.org/10.26493/2590-9754.17(34)215-221
BESEDA UREDNIKA
Marko Kerševan
S številko, ki je pred vami, revija zaključuje svoj sedemnajsti letnik
in vstopa v osemnajsto leto izhajanja – glavni urednik pa v osemdese-
to leto svojega življenja … Ob tej letnici se ne more izogniti ugotovitvi/
spoznanju, da je osemnajsto leto tradicionalno dojeto kot čas dosežene
»polnoletnosti«, čas odraslosti in samostojnosti, predvsem pa spozna-
nju, da je 17, 18 let že več kot (ne)spodobno dolga doba za položaj glav-
nega urednika …
Ko z revijo tako zaključujem(o) neko obdobje, je prav, da se v mislih
povrnemo na njen začetek in da tokratno, nekoliko daljšo, Besedo ure-
dnika začnemo s prvimi besedami prve Besede urednika v št. 1-2.
Tako je bilo takrat zapisano, tako smo takrat označili okvir in izziv
za prvo slovensko »revijo za vprašanja protestantizma«:
Protestantizem – sam raznolik – obstaja na Slovenskem na različne na-
čine in tako tudi vprašanja, ki so povezana z njim.
Obstaja kot (spomin na) dejstvo, da so s protestantizmom 16. stoletja
nerazdružno povezane prve spodbude in sam začetek slovenskega knji-
žnega jezika in slovenske književnosti. Prav slovenski (knjižni) jezik pa
se je kasneje uveljavil kot glavni vir in sredstvo za narodno povezovanje,
za oblikovanje slovenske narodne identitete. Nove možnosti, nova tvega-
nja, nove nevarnosti in novi izzivi za slovensko narodno povezanost in
identiteto, ki jih prinaša slovenska nacionalna država in njena vključitev
v Evropsko unijo, kličejo po ponovnem premisleku teh zvez in vprašanj.
215
https://doi.org/10.26493/2590-9754.17(34)215-221
BESEDA UREDNIKA
Marko Kerševan
S številko, ki je pred vami, revija zaključuje svoj sedemnajsti letnik
in vstopa v osemnajsto leto izhajanja – glavni urednik pa v osemdese-
to leto svojega življenja … Ob tej letnici se ne more izogniti ugotovitvi/
spoznanju, da je osemnajsto leto tradicionalno dojeto kot čas dosežene
»polnoletnosti«, čas odraslosti in samostojnosti, predvsem pa spozna-
nju, da je 17, 18 let že več kot (ne)spodobno dolga doba za položaj glav-
nega urednika …
Ko z revijo tako zaključujem(o) neko obdobje, je prav, da se v mislih
povrnemo na njen začetek in da tokratno, nekoliko daljšo, Besedo ure-
dnika začnemo s prvimi besedami prve Besede urednika v št. 1-2.
Tako je bilo takrat zapisano, tako smo takrat označili okvir in izziv
za prvo slovensko »revijo za vprašanja protestantizma«:
Protestantizem – sam raznolik – obstaja na Slovenskem na različne na-
čine in tako tudi vprašanja, ki so povezana z njim.
Obstaja kot (spomin na) dejstvo, da so s protestantizmom 16. stoletja
nerazdružno povezane prve spodbude in sam začetek slovenskega knji-
žnega jezika in slovenske književnosti. Prav slovenski (knjižni) jezik pa
se je kasneje uveljavil kot glavni vir in sredstvo za narodno povezovanje,
za oblikovanje slovenske narodne identitete. Nove možnosti, nova tvega-
nja, nove nevarnosti in novi izzivi za slovensko narodno povezanost in
identiteto, ki jih prinaša slovenska nacionalna država in njena vključitev
v Evropsko unijo, kličejo po ponovnem premisleku teh zvez in vprašanj.
215
