Page 10 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVII (2021), številka 34, ISSN 2590-9754
P. 10
beseda urednika
tekajočih raziskav ter z njimi povezanih objav v zanje relevantnih stro-
kovnih publikacijah.
Objave v naši interdisciplinarni/večdisciplinarni reviji naj bi posa-
meznim strokam, njihovim raziskovalcem in bralcem pokazale, kaj se
pri obravnavanju protestantizma dogaja v drugih strokah (in na drugih
ravneh), pokazale naj bi na (z)možnosti, izzive in omejitve, ki jih posa-
mezne stroke pomenijo za druge stroke. Predvsem pa naj bi pri razisko-
valcih in bralcih preprečevale ohranjanje ali nastajanje vtisa, da je prote-
stantizem samo to in samo tako, kot ga vidijo in obravnavajo posamezne
stroke (in analogno: kot ga vidijo in predstavljajo posamezne cerkve ali
kot je dojet ter poznan v posameznih okoljih in obdobjih). V sedanjem
slovenskem okolju naj bi tako predvsem poizkušale presegati pred-so-
dek, da je protestantizem na Slovenskem v glavnem stvar davnega 16.
stoletja, ali samo stvar prekmurskega geografskega obrobja, ali samo
»notranja« zadeva nekih (pri nas) manjšinskih cerkva ali celo »sekt«,
ali samo vidik nekih (stran)poti zahodne kulture in civilizacije, nekaj
samo zgodovinsko (ne)zanimivega ali samo modno aktualnega, nekaj
zgolj tujega ali nekaj zgolj slovensko pomembnega zaradi vloge pri na-
stanku slovenskega knjižnega jezika v specifičnih slovenskih razmerah.
Mislim, da lahko rečemo, da se tudi tokratna številka dobro vklju-
čuje v ta prizadevanja. Razprave, študije začenja aktualna filozofsko-te-
ološka razprava Gorazda Andrejča o razmerjih med moralnimi načeli
in religijami v razmerah sodobnega verskega ter kulturnega pluralizma
(tudi znotraj posameznih družb), o potrebnosti sekularnega javnega mo-
ralnega diskurza, saj je ta najboljša in najbolj demokratična pot do upo-
števanja in spoštovanja verske svobode. Avtor pri tem reafirmira misel
Jeffreya Stouta z univerze v Princetonu, ki je (podobno kot v Nemčiji
Habermas) utemeljeval stališče, da je za sožitje ljudi v modernih druž-
bah potrebno vzajemno, »dialoško« prizadevanje pripadnikov različnih
religij in ateistov, pri čemer potreba/zahteva po razumevanju drugih in
lastnem samoomejevanju ne more biti naslovljena le na pripadnike po-
sameznih religij ali le na ateiste/neverujoče, temveč zavezuje vse stra-
ni. (Razprava je nastala v okviru raziskav o medreligijskem dialogu in
o radikalizaciji ter nasilnem ekstremizmu, ki jih je sofinancirala ARRS;
218
tekajočih raziskav ter z njimi povezanih objav v zanje relevantnih stro-
kovnih publikacijah.
Objave v naši interdisciplinarni/večdisciplinarni reviji naj bi posa-
meznim strokam, njihovim raziskovalcem in bralcem pokazale, kaj se
pri obravnavanju protestantizma dogaja v drugih strokah (in na drugih
ravneh), pokazale naj bi na (z)možnosti, izzive in omejitve, ki jih posa-
mezne stroke pomenijo za druge stroke. Predvsem pa naj bi pri razisko-
valcih in bralcih preprečevale ohranjanje ali nastajanje vtisa, da je prote-
stantizem samo to in samo tako, kot ga vidijo in obravnavajo posamezne
stroke (in analogno: kot ga vidijo in predstavljajo posamezne cerkve ali
kot je dojet ter poznan v posameznih okoljih in obdobjih). V sedanjem
slovenskem okolju naj bi tako predvsem poizkušale presegati pred-so-
dek, da je protestantizem na Slovenskem v glavnem stvar davnega 16.
stoletja, ali samo stvar prekmurskega geografskega obrobja, ali samo
»notranja« zadeva nekih (pri nas) manjšinskih cerkva ali celo »sekt«,
ali samo vidik nekih (stran)poti zahodne kulture in civilizacije, nekaj
samo zgodovinsko (ne)zanimivega ali samo modno aktualnega, nekaj
zgolj tujega ali nekaj zgolj slovensko pomembnega zaradi vloge pri na-
stanku slovenskega knjižnega jezika v specifičnih slovenskih razmerah.
Mislim, da lahko rečemo, da se tudi tokratna številka dobro vklju-
čuje v ta prizadevanja. Razprave, študije začenja aktualna filozofsko-te-
ološka razprava Gorazda Andrejča o razmerjih med moralnimi načeli
in religijami v razmerah sodobnega verskega ter kulturnega pluralizma
(tudi znotraj posameznih družb), o potrebnosti sekularnega javnega mo-
ralnega diskurza, saj je ta najboljša in najbolj demokratična pot do upo-
števanja in spoštovanja verske svobode. Avtor pri tem reafirmira misel
Jeffreya Stouta z univerze v Princetonu, ki je (podobno kot v Nemčiji
Habermas) utemeljeval stališče, da je za sožitje ljudi v modernih druž-
bah potrebno vzajemno, »dialoško« prizadevanje pripadnikov različnih
religij in ateistov, pri čemer potreba/zahteva po razumevanju drugih in
lastnem samoomejevanju ne more biti naslovljena le na pripadnike po-
sameznih religij ali le na ateiste/neverujoče, temveč zavezuje vse stra-
ni. (Razprava je nastala v okviru raziskav o medreligijskem dialogu in
o radikalizaciji ter nasilnem ekstremizmu, ki jih je sofinancirala ARRS;
218
