Page 8 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVII (2021), številka 34, ISSN 2590-9754
P. 8
beseda urednika
Obstaja v različnih cerkvah, ki so izšle iz protestantske reformacije 16.
stoletja; v prvi vrsti in najbolj množično v Evangeličanski cerkvi, ki je v
Prekmurju tudi edina uspela ohraniti kontinuiteto z začetki protestantiz-
ma na Slovenskem.
Obstaja kot duh protesta proti verskim in duhovnim, pa tudi kultur-
nim in političnim monopolom oziroma prizadevanjem zanje – ne le s stra-
ni Rimskokatoliške cerkve.
Obstaja v prispevkih in posledicah protestantskega krščanstva pri na-
stanku značilnosti modernih družb in zahodne civilizacije: modernega
individualizma, modernih znanosti in tehnologij, moderne narodne za-
vesti in nacionalizma …
Obstaja slednjič v stalni možnosti in izzivu krščanskega verovanja na
protestantski način – znotraj in zunaj protestantskih cerkva –, da se pri is-
kanju odgovora na vedno nove variacije navsezadnje vedno istih eksisten-
cialnih človekovih vprašanj vedno znova vrača k izvorom krščanske vere z
vedno novim premislekom reformacijske smernice: samo po Pismu, samo
po veri, samo po milosti, samo po Kristusu.
Vprašanje protestantizma tako niso samo vprašanja protestantizma,
so tudi vprašanja narodne in evropske identitete, civilizacijska in kulturna
vprašanja. Eksistencialna vprašanja, civilizacijska in kulturna vprašanja,
narodna vprašanja in vprašanja evropskega združevanja so tudi vprašanja
protestantizma. Ne sicer vsa in ne v vsem: če kaj, potem je izključljivost in
»totalitarnost« v človeških zadevah nekaj tujega protestantizmu.
Vodilo in spodbujalo nas je prepričanje, da protestantizem na
Slovenskem ni le zadeva zgodovinsko oddaljenega 16. stoletja, ali le
stvar geografsko obrobnega Prekmurja, ali le skrb neznatne verske ali
kako drugače opredeljene manjšine, ampak da je prav zaradi povezano-
sti (posledic) svojih različnih načinov obstoja za slovenski prostor in nje-
gove ljudi nekaj, kar zasluži in zahteva pozornost ter skrb kot pomembna
sestavine sodobne slovenske »identitete«. Upoštevanje tega je narekova-
lo nujno interdisciplinarnost/multidisciplinarnost revije in obravnavanje
vprašanj protestantizma na različnih ravneh. Ob sedanjem znanstveno-
-raziskovalnem prizadevanju in objavljanju je bilo potrebno ohranjati
in obnavljati spomin na tisto, kar je že bilo povedanega in na (portrete)
216
Obstaja v različnih cerkvah, ki so izšle iz protestantske reformacije 16.
stoletja; v prvi vrsti in najbolj množično v Evangeličanski cerkvi, ki je v
Prekmurju tudi edina uspela ohraniti kontinuiteto z začetki protestantiz-
ma na Slovenskem.
Obstaja kot duh protesta proti verskim in duhovnim, pa tudi kultur-
nim in političnim monopolom oziroma prizadevanjem zanje – ne le s stra-
ni Rimskokatoliške cerkve.
Obstaja v prispevkih in posledicah protestantskega krščanstva pri na-
stanku značilnosti modernih družb in zahodne civilizacije: modernega
individualizma, modernih znanosti in tehnologij, moderne narodne za-
vesti in nacionalizma …
Obstaja slednjič v stalni možnosti in izzivu krščanskega verovanja na
protestantski način – znotraj in zunaj protestantskih cerkva –, da se pri is-
kanju odgovora na vedno nove variacije navsezadnje vedno istih eksisten-
cialnih človekovih vprašanj vedno znova vrača k izvorom krščanske vere z
vedno novim premislekom reformacijske smernice: samo po Pismu, samo
po veri, samo po milosti, samo po Kristusu.
Vprašanje protestantizma tako niso samo vprašanja protestantizma,
so tudi vprašanja narodne in evropske identitete, civilizacijska in kulturna
vprašanja. Eksistencialna vprašanja, civilizacijska in kulturna vprašanja,
narodna vprašanja in vprašanja evropskega združevanja so tudi vprašanja
protestantizma. Ne sicer vsa in ne v vsem: če kaj, potem je izključljivost in
»totalitarnost« v človeških zadevah nekaj tujega protestantizmu.
Vodilo in spodbujalo nas je prepričanje, da protestantizem na
Slovenskem ni le zadeva zgodovinsko oddaljenega 16. stoletja, ali le
stvar geografsko obrobnega Prekmurja, ali le skrb neznatne verske ali
kako drugače opredeljene manjšine, ampak da je prav zaradi povezano-
sti (posledic) svojih različnih načinov obstoja za slovenski prostor in nje-
gove ljudi nekaj, kar zasluži in zahteva pozornost ter skrb kot pomembna
sestavine sodobne slovenske »identitete«. Upoštevanje tega je narekova-
lo nujno interdisciplinarnost/multidisciplinarnost revije in obravnavanje
vprašanj protestantizma na različnih ravneh. Ob sedanjem znanstveno-
-raziskovalnem prizadevanju in objavljanju je bilo potrebno ohranjati
in obnavljati spomin na tisto, kar je že bilo povedanega in na (portrete)
216
