Page 11 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVII (2021), številka 34, ISSN 2590-9754
P. 11
marko kerševan
objavljena je bila tudi v angleščini, v zborniku Past and Present Political
Theology, Routledge 2020).
Žiga Oman zgodovinsko dokumentirano obravnava protireformaci-
jo v Podravju (Mariboru in Ptuju) in na osnovi tudi novih virov poka-
že, kako je konkretno socialno okolje nekih krajevnih skupnosti s svo-
jimi notranjimi odnosi, hierarhijami in soodvisnostmi vplivalo na (ne)
uresničevanje uradnih oblastnih in cerkvenih protireformacijskih usme-
ritev, konkretno, kako jih je življenjsko »mehčalo« in zaviralo pri rea-
lizaciji; pri tem posebej izpostavi in dokumentira vlogo žensk. Seveda
pa lahko v drugih obdobjih in okoljih notranji socialni odnosi in deli-
tve tudi pospešujejo in radikalizirajo uresničevanje uradne politike, če
se ta ujema z danimi socialnimi delitvami in interesi.
Umetnostna zgodovinarka Marjana Dolšina Delač v svojem pri-
spevku prikazuje, kako je po dolgem času ignoriranja in nasprotovanja
Primož Trubar pred sedemdesetimi leti dobil svoj prvi spomenik tudi na
domači Rašici ter kakšen pomen imajo Trubarjeva in druga spominska
obeležja na velikolaškem področju, tako bogatem z ustvarjalci slovenske
literature. Vincenc Rajšp se tokrat kot zgodovinar posveča navzočnosti
in dojemanju protestantizma na Slovenskem v prvi polovici 19. stoletja.
Ob prelomnem Slomškovem (katoliškem) priznanju pomena Trubarja in
njegovih za slovenski jezik tako rekoč na novo odkrije in prikaže knjigo
nemškega evangeličanskega avtorja Wilhelma Sillema z Gradiščanskega
o Trubarju iz leta 1861, ki je s svojim bogato dokumentiranim prikazom
dela slovenskih protestantov oznanila začetek preloma v njihovem po-
znavanju in vrednotenju v širši javnosti.
V rubriki Študijski večeri objavljamo prispevek Milene Mileve Blažič
o pravljicah Oscarja Wilda, ki je bil predstavljen na zadnjem predava-
nju Študijskih večerov februarja 2020, preden so bila ta prekinjena za-
radi pandemije koronavirusa. Avtorica z njim nadaljuje vrsto prikazov
verskih motivov v znanih pravljicah (bratov Grimm, Andersena … ).
Fanika Krajnc-Vrečko je za Bilo je povedano izbrala in predstavila
dva starejša članka katoliškega škofa in teologa Vekoslava Grmiča, ki sta
bila objavljena ob 500-letnici rojstva Martina Luthra leta 1983. Grmičev
prikaz in ovrednotenje Luthrove teologije sta v sozvočju z »odprtostjo«
219
objavljena je bila tudi v angleščini, v zborniku Past and Present Political
Theology, Routledge 2020).
Žiga Oman zgodovinsko dokumentirano obravnava protireformaci-
jo v Podravju (Mariboru in Ptuju) in na osnovi tudi novih virov poka-
že, kako je konkretno socialno okolje nekih krajevnih skupnosti s svo-
jimi notranjimi odnosi, hierarhijami in soodvisnostmi vplivalo na (ne)
uresničevanje uradnih oblastnih in cerkvenih protireformacijskih usme-
ritev, konkretno, kako jih je življenjsko »mehčalo« in zaviralo pri rea-
lizaciji; pri tem posebej izpostavi in dokumentira vlogo žensk. Seveda
pa lahko v drugih obdobjih in okoljih notranji socialni odnosi in deli-
tve tudi pospešujejo in radikalizirajo uresničevanje uradne politike, če
se ta ujema z danimi socialnimi delitvami in interesi.
Umetnostna zgodovinarka Marjana Dolšina Delač v svojem pri-
spevku prikazuje, kako je po dolgem času ignoriranja in nasprotovanja
Primož Trubar pred sedemdesetimi leti dobil svoj prvi spomenik tudi na
domači Rašici ter kakšen pomen imajo Trubarjeva in druga spominska
obeležja na velikolaškem področju, tako bogatem z ustvarjalci slovenske
literature. Vincenc Rajšp se tokrat kot zgodovinar posveča navzočnosti
in dojemanju protestantizma na Slovenskem v prvi polovici 19. stoletja.
Ob prelomnem Slomškovem (katoliškem) priznanju pomena Trubarja in
njegovih za slovenski jezik tako rekoč na novo odkrije in prikaže knjigo
nemškega evangeličanskega avtorja Wilhelma Sillema z Gradiščanskega
o Trubarju iz leta 1861, ki je s svojim bogato dokumentiranim prikazom
dela slovenskih protestantov oznanila začetek preloma v njihovem po-
znavanju in vrednotenju v širši javnosti.
V rubriki Študijski večeri objavljamo prispevek Milene Mileve Blažič
o pravljicah Oscarja Wilda, ki je bil predstavljen na zadnjem predava-
nju Študijskih večerov februarja 2020, preden so bila ta prekinjena za-
radi pandemije koronavirusa. Avtorica z njim nadaljuje vrsto prikazov
verskih motivov v znanih pravljicah (bratov Grimm, Andersena … ).
Fanika Krajnc-Vrečko je za Bilo je povedano izbrala in predstavila
dva starejša članka katoliškega škofa in teologa Vekoslava Grmiča, ki sta
bila objavljena ob 500-letnici rojstva Martina Luthra leta 1983. Grmičev
prikaz in ovrednotenje Luthrove teologije sta v sozvočju z »odprtostjo«
219
