Page 12 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVII (2021), številka 34, ISSN 2590-9754
P. 12
beseda urednika
do protestantskega krščanstva na II. vatikanskem koncilu (1962–1965)
in pri njegovih vodilnih teologih (glej v tej zvezi zapis Karla Bartha Ad
limina apostolorum, preveden v Stati inu obstati 14, 28/2018) ter z usme-
ritvijo uradnega Vatikana papeža Frančiška ob 500-letnici reformacije.
Razgledi, vpogledi ponujajo v branje dva prispevka. Peter Kovačič
Peršin predstavlja izbrane misli vplivnega in še danes odmevnega ruske-
ga pravoslavnega misleca Vladimira Sergejeviča Solovjova (1853–1900) in
opozarja na njegovo – nepričakovano? – pozitivno vrednotenje (določe-
nih vidikov) protestantizma. Karl Schwarz v krajšem prispevku/predava-
nju predstavi in poudari pomen muzeja (koroške) reformacije v Fresachu/
Brežah na avstrijskem Koroškem za globlje razumevanje koroške verske
zgodovine in s tem za preseganje nemškonacionalne opredeljenosti/im-
pregniranosti tamkajšnjih protestantov v nemško-slovenskih konfliktih.
Muzej v Fresachu je ustanovil Oscar Sakrausky (1914–2006), tamkajšnji
župnik in avstrijski evangeličanski škof, velik poznavalec slovenskega
protestantizma; v muzej je na izpostavljeno mesto umestil najdene do-
kumente slovenske/Trubarjeve korenine protestantizma na Koroškem
(glej Portret Sakrauskega v Stati inu obstati 2, 3-4/2006).
Kronika že tradicionalno zabeleži (na)govore ob vsakoletnih prosla-
vah dneva reformacije: tokrat govor ministra za kulturo Vaska Simonitija
na državni proslavi v Krškem in govor Igorja Grdine na svečanosti v
evangeličanski cerkvi Primoža Trubarja v Ljubljani.
Naj se na koncu še enkrat vrnem k začetkom. Revija je svojo pot zače-
la kot društveno glasilo, z zgolj društvenimi sredstvi iz članarine njenih
članov in skromnih donacij, brez javnih sredstev, ki so sicer namenjena
znanstveni in kulturni dejavnosti. Šele ko se je društvu pred petimi leti
kot soizdajateljica pridružila Univerza na Primorskem, je revija lahko
na javnih razpisih ARRS dobila namensko subvencijo za kritje dela stro-
škov pri izdajanju znanstvenih in strokovnih revij (seveda brez avtorskih
honorarjev, ki jih revija – kot tudi druge znanstvene revije – že tako in
tako ne izplačuje). Uspešno sodelovanje z Univerzo na Primorskem in
njeno založbo še vedno traja, toda od lanskega leta je finančno revija spet
na začetku: zaradi nenadoma in nespametno spremenjenega načina de-
litve sredstev za subvencije na zadnjem razpisu je ostala tako rekoč brez
220
do protestantskega krščanstva na II. vatikanskem koncilu (1962–1965)
in pri njegovih vodilnih teologih (glej v tej zvezi zapis Karla Bartha Ad
limina apostolorum, preveden v Stati inu obstati 14, 28/2018) ter z usme-
ritvijo uradnega Vatikana papeža Frančiška ob 500-letnici reformacije.
Razgledi, vpogledi ponujajo v branje dva prispevka. Peter Kovačič
Peršin predstavlja izbrane misli vplivnega in še danes odmevnega ruske-
ga pravoslavnega misleca Vladimira Sergejeviča Solovjova (1853–1900) in
opozarja na njegovo – nepričakovano? – pozitivno vrednotenje (določe-
nih vidikov) protestantizma. Karl Schwarz v krajšem prispevku/predava-
nju predstavi in poudari pomen muzeja (koroške) reformacije v Fresachu/
Brežah na avstrijskem Koroškem za globlje razumevanje koroške verske
zgodovine in s tem za preseganje nemškonacionalne opredeljenosti/im-
pregniranosti tamkajšnjih protestantov v nemško-slovenskih konfliktih.
Muzej v Fresachu je ustanovil Oscar Sakrausky (1914–2006), tamkajšnji
župnik in avstrijski evangeličanski škof, velik poznavalec slovenskega
protestantizma; v muzej je na izpostavljeno mesto umestil najdene do-
kumente slovenske/Trubarjeve korenine protestantizma na Koroškem
(glej Portret Sakrauskega v Stati inu obstati 2, 3-4/2006).
Kronika že tradicionalno zabeleži (na)govore ob vsakoletnih prosla-
vah dneva reformacije: tokrat govor ministra za kulturo Vaska Simonitija
na državni proslavi v Krškem in govor Igorja Grdine na svečanosti v
evangeličanski cerkvi Primoža Trubarja v Ljubljani.
Naj se na koncu še enkrat vrnem k začetkom. Revija je svojo pot zače-
la kot društveno glasilo, z zgolj društvenimi sredstvi iz članarine njenih
članov in skromnih donacij, brez javnih sredstev, ki so sicer namenjena
znanstveni in kulturni dejavnosti. Šele ko se je društvu pred petimi leti
kot soizdajateljica pridružila Univerza na Primorskem, je revija lahko
na javnih razpisih ARRS dobila namensko subvencijo za kritje dela stro-
škov pri izdajanju znanstvenih in strokovnih revij (seveda brez avtorskih
honorarjev, ki jih revija – kot tudi druge znanstvene revije – že tako in
tako ne izplačuje). Uspešno sodelovanje z Univerzo na Primorskem in
njeno založbo še vedno traja, toda od lanskega leta je finančno revija spet
na začetku: zaradi nenadoma in nespametno spremenjenega načina de-
litve sredstev za subvencije na zadnjem razpisu je ostala tako rekoč brez
220
