Page 84 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani

3
– fantovski zbori (SATB ): starost od 10 do 26 let, povprečna starost ne
glasbenopedagoški zbornik ◆ letnik/volume 20 ◆ številka/number 41
sme presegati 18 let.
Ta kategorizacija po njenem mnenju omogoča večjo fleksibilnost, saj ne
postavlja zgolj strogih starostnih omejitev, temveč se osredotoča na povprečno
starost. Kljub temu da je predlagana kategorizacija le predlog, bi lahko predsta-
vljala pomemben korak k standardizaciji definicij otroških in mladinskih zbo-
rov na mednarodni ravni.
Iz vseh zapisanih ugotovitev lahko zaključimo, da so srednješolski zbori
včasih na podiju mednarodnih tekmovanj težko konkurenčni, saj se soočajo z
različnimi starostnimi omejitvami in kategorizacijami, ki so odvisne od posa-
meznega tekmovanja. Poleg tega je izbira repertoarja za takšne zbore pogosto
izziv, saj mora zborovodja upoštevati tako starostne omejitve kot tudi specifič-
ne vokalne značilnosti in sposobnosti pevcev.

Splošne glasbene sposobnosti in vrednostni sistem
mladostnikov

Obdobje mladostništva, ki ga zaznamujejo pomembne fiziološke, kognitivne,
čustvene in socialne spremembe, je ključno tudi za razvoj glasbenih sposob-
nosti. Susan Hallam (2010) navaja, da na razvoj slednjih vplivajo vse večje ko-
gnitivne zmožnosti, izpostavljenost različnim žanrom in stilom ter družbenim
kontekstom, v katerih se mladi ukvarjajo z glasbo. Razvoj se odraža predvsem
v večji sposobnosti razumevanja in vrednotenja kompleksnih glasbenih struk-
tur ter glasbenem okusu – ta postane bolj prefinjen in individualiziran. Prat
tako se mladostniki naučijo uporabljati glasbo za čustveno samoregulacijo,
kot sredstvo za oblikovanje identitete ter povezovanje z vrstniki. Vendar je po-
membno opozoriti, da se razvoj glasbenih sposobnosti lahko med posamezni-
ki zelo razlikuje, na kar vplivajo tako osebni (npr. prirojene glasbene sposob-
nosti, motivacija) kot tudi okoljski dejavniki (npr. vrednostni sistem v družini,
glasbeno izobraževanje).
Poleg kognitivnega na razvoj glasbenih sposobnosti vpliva tudi čustve-
ni razvoj mladostnikov. Glasba je močan čustveni stimulans in ko mladostni-
ki postanejo čustveno zrelejši, pogosto razvijejo globljo čustveno povezanost z
glasbo, ki jo poslušajo in izvajajo. Ta čustvena angažiranost jih lahko motivi-
ra, da vložijo več časa in truda v glasbene dejavnosti. Vloženi čas in trud lahko
pos ledično vodita k izboljšanju glasbenih sposobnosti (Lamont, 2012).
Sodelovanje v glasbenih dejavnostih, kamor se uvršča tudi petje v zboru,
lahko prispeva tudi k razvoju vrednot. Sodelovanje v zboru temelji na sodelo-
vanju, disciplini in odgovornosti, kar pozitivno vpliva na vrednote, kot so tim-
sko delo, prilagajanje, odgovornost in vztrajnost. Prav tako glasba, kot močan

3 Definicija vključuje tudi predmutacijske fantovske glasove.

84