Page 85 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani

estetski in čustveni stimulans, lahko razvija čut za estetiko. Vendar pa je poziti-
ven razvoj večdimenzionalen in vključuje etične, medosebne, državljanske, du-
hovne ter druge vidike (Larson, 2011).
Pri obravnavi razvoja mladostnikov ne gre zanemariti tudi njihove soci-
alne identitete. Na njen razvoj odločilno vplivajo vrstniki. V obdobju mlado-
stništva, ko se oblikujejo ključni vidiki socialne identitete, ima sodelovanje v
glasbenih dejavnostih, kot je petje v zboru, pomembno vlogo. Elizabeth
Cassidy Parker (2014) v raziskavi ugotavlja, da je proces razvoja socialne identi-
tete v zboru večstopenjski in se začne z odločitvijo za avdicijo, se nadaljuje sko-
zi redno sodelovanju v zboru ter konča z željo po vračanju v to zborovsko skup-
nost. Na ta proces močno vplivajo čas, intenzivnost (pogostost) interakcij in
velikost skupine. Udeleženci raziskave, pevci srednješolskih zborov, so poro-
čali, da so se skozi sodelovanje v zboru naučili bolje razumeti sebe in druge. Iz
tega izhaja, da aktivno sodelovanje v zboru ne vpliva le na razvoj glasbenih spo-
sobnosti, temveč tudi socialnih veščin in socialne identitete.
Zborovsko udejstvovanje ima pozitiven vpliv na osebno zadovoljstvo pev- Erik Šmid ◆ KRMARJENJE MED SCILO IN KARIBDO: IZZIVI IN PASTI IZBIRE REPERTOARJA ZA SREDNJEŠOLSKE ZBORE
cev in njihovo socialno povezanost. Zborovsko petje v tem kontekstu prese-
ga zgolj umetniško reproduktivno naravnanost in postane tudi platforma za
medvrstniško povezovanje. Kot ugotavljata Sigrun Lilja Einarsdottir in Hel-
ga R. Gudmundsdottir (2016), pevci poročajo o številnih osebnih in socialnih
koristih, ki jih prinaša sodelovanje v zboru. Najpogosteje izpostavljajo občutek
užitka in izpolnjenosti, ki ga prinaša skupinsko petje, ter pomembno vlogo po-
zitivne socialne atmosfere znotraj zbora. Raziskava je temeljila na vzorcu 205
pevcev iz desetih različnih islandskih ljubiteljskih zborov. Skoraj 96 % anketi-
ranih je izpostavilo socialni vidik zborovskega petja kot izredno pomemben in
92 % jih meni, da njihov zbor predstavlja dobro socialno okolje. Poleg tega so
poročali o pozitivnih spodbudah, ki jih prejemajo od drugih članov zbora, kar
še dodatno prispeva k občutku povezanosti in pripadnosti skupini.
Katrina McFerran (2012) izpostavlja tezo, da glasba v življenju mladostni-
kov predstavlja na eni strani ogledalo za samorefleksijo, na drugi pa oder za in-
terakcijo z okoljem. Po njenih besedah glasba deluje kot ogledalo, ki odraža
čustveno in psihološko stanje mladostnikov ter hkrati predstavlja sredstvo za
samorazumevanje in oblikovanje identitete. Poleg svojih refleksivnih lastnos-
ti pa služi tudi kot oder za mladostnike, kar izboljšuje njihove medosebne od-
nose in lajša njihovo interakcijo z drugimi. Ta druga, izvajalska funkcija glasbe
je še posebej pomembna v kontekstu oblikovanja identitete, saj mladostnikom
nudi platformo za izražanje sebe in komunikacijo z vrstniki (McFerran, 2012).
Na učinke zborovskega petja na blagostanje mladostnikov opozarja tudi
Jovana Milošević (2024), ki v sistematičnem pregledu literature analizira 12
raziskav, osredotočenih na psihološke, socialne, čustvene, kognitivne in fizič
ne učinke te dejavnosti. Ugotavlja, da zborovsko petje spodbuja občutek do-
sežka, življenjsko zadovoljstvo in motivacijo, s čimer krepi psihološko bla-
gostanje mladostnikov. Na področju socialnega blagostanja raziskave kažejo

85