Page 282 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 282
iskovanje za znanje, znanje za zdravje bire za varno in učinkovito aplikacijo intramuskularne injekcije predlagana
ventroglutealna stran (Carter-Templeton in McCoy, 2008; Hunter, 2008). Na-
jveč zapletov se pojavlja pri aplikaciji intramuskularne injekcije v dorzoglu-
tealni predel, saj to območje zajema bogat pletež ožilja, bližino ishiadičnega
živca in tanjšo plast podkožnega tkiva (Cornwall, 2011). Med najpogoste-
jše zaplete pri aplikaciji intramuskularne injekcije v dorzoglutealni predel
spadajo bolečina, nekroza tkiva, hematom in nabod žile (Kara in sod., 2015;
Wynaden in sod., 2015). Najnevarnejši zaplet pri apliciranju intramuskularne
injekcije na dorzoglutealni strani predstavlja poškodba ishiadičnega živca
(Greenway, 2004). Wynaden in sodelavci (2015) ugotavljajo, da so za zagotav-
ljanje varne in učinkovite aplikacije intramuskularne injekcije potrebne do-
datne raziskave, saj mnoge raziskave kažejo, da se klinična praksa ne izvaja
vedno v skladu s priporočili, ki so osnovana na raziskovalnih dokazih.
Metode
Izvedli smo presečno opazovalno raziskavo, ki je potekala v mesecu juniju
in juliju 2019 v enem izmed slovenskih javnih zdravstvenih zavodov v sever-
ovzhodni Sloveniji, ki zagotavlja primarno zdravstveno varstvo. Uporabi-
li smo priložnostni vzorec. V raziskavo smo povabili 180 medicinskih sester,
zaposlenih v službi nujne medicinske pomoči, v patronažnem varstvu, v am-
bulantah splošne in družinske medicine ter v ambulantah medicine dela,
prometa in športa.
Podatke smo zbrali z anketnim vprašalnikom, ki je bil oblikovan na osnovi
analize literature (Carter-Templeton in McCoy, 2008; Cornwall, 2011, Gülnar &
Özveren, 2016; Sari in sod., 2017; Wynaden in sod., 2015). Zbrane podatke smo
statistično analizirali s pomočjo deskriptivnih statističnih metod s pomočjo
programov Microsoft Office Word 2016 in IBM SPSS Statistics 24. V raziska-
vi smo upoštevali vsa etična načela Kodeksa etike v zdravstveni negi in oskrbi
Slovenije. Pridobili smo tudi soglasje Komisije za etična vprašanja s področ-
ja zdravstvene nege ter službe zdravstvene nege zavoda, v katerem je po-
tekala raziskava. Predpostavljali smo, da anketiranci izvajajo aplikacijo intra-
muskularne injekcije po tradicionalnih metodah dela. Zaradi priložnostnega
vzorčenja, velikosti vzorca in izvedbe raziskave le v enem izmed zdravstvenih
zavodov v Sloveniji rezultatov ne moremo posploševati na celotno populaci-
jo zaposlenih v zdravstveni negi.
Rezultati
Izpolnjenih smo dobili 116 vprašalnikov, kar predstavlja 64-odstotno realizaci-
jo vzorca. V raziskavo je bilo vključenih več žensk, tj. 80 (69 %). Večina sode-
lujočih je po doseženi izobrazbi diplomirana medicinska sestra oz. diplomi-
rani zdravstvenik (61,2 %, n = 71). Najvišja dosežena stopnja izobrazbe je bil
dokončan magistrski študij zdravstvene nege (10,3 %, n = 12). Večina (31 %,
n = 36) je imela manj kot 10 let delovnih izkušenj, le 17,2 % (n = 20) anketiranih
je bilo izkušenih medicinskih sester z več kot 30 let delovne dobe. Povpreč-
280
ventroglutealna stran (Carter-Templeton in McCoy, 2008; Hunter, 2008). Na-
jveč zapletov se pojavlja pri aplikaciji intramuskularne injekcije v dorzoglu-
tealni predel, saj to območje zajema bogat pletež ožilja, bližino ishiadičnega
živca in tanjšo plast podkožnega tkiva (Cornwall, 2011). Med najpogoste-
jše zaplete pri aplikaciji intramuskularne injekcije v dorzoglutealni predel
spadajo bolečina, nekroza tkiva, hematom in nabod žile (Kara in sod., 2015;
Wynaden in sod., 2015). Najnevarnejši zaplet pri apliciranju intramuskularne
injekcije na dorzoglutealni strani predstavlja poškodba ishiadičnega živca
(Greenway, 2004). Wynaden in sodelavci (2015) ugotavljajo, da so za zagotav-
ljanje varne in učinkovite aplikacije intramuskularne injekcije potrebne do-
datne raziskave, saj mnoge raziskave kažejo, da se klinična praksa ne izvaja
vedno v skladu s priporočili, ki so osnovana na raziskovalnih dokazih.
Metode
Izvedli smo presečno opazovalno raziskavo, ki je potekala v mesecu juniju
in juliju 2019 v enem izmed slovenskih javnih zdravstvenih zavodov v sever-
ovzhodni Sloveniji, ki zagotavlja primarno zdravstveno varstvo. Uporabi-
li smo priložnostni vzorec. V raziskavo smo povabili 180 medicinskih sester,
zaposlenih v službi nujne medicinske pomoči, v patronažnem varstvu, v am-
bulantah splošne in družinske medicine ter v ambulantah medicine dela,
prometa in športa.
Podatke smo zbrali z anketnim vprašalnikom, ki je bil oblikovan na osnovi
analize literature (Carter-Templeton in McCoy, 2008; Cornwall, 2011, Gülnar &
Özveren, 2016; Sari in sod., 2017; Wynaden in sod., 2015). Zbrane podatke smo
statistično analizirali s pomočjo deskriptivnih statističnih metod s pomočjo
programov Microsoft Office Word 2016 in IBM SPSS Statistics 24. V raziska-
vi smo upoštevali vsa etična načela Kodeksa etike v zdravstveni negi in oskrbi
Slovenije. Pridobili smo tudi soglasje Komisije za etična vprašanja s področ-
ja zdravstvene nege ter službe zdravstvene nege zavoda, v katerem je po-
tekala raziskava. Predpostavljali smo, da anketiranci izvajajo aplikacijo intra-
muskularne injekcije po tradicionalnih metodah dela. Zaradi priložnostnega
vzorčenja, velikosti vzorca in izvedbe raziskave le v enem izmed zdravstvenih
zavodov v Sloveniji rezultatov ne moremo posploševati na celotno populaci-
jo zaposlenih v zdravstveni negi.
Rezultati
Izpolnjenih smo dobili 116 vprašalnikov, kar predstavlja 64-odstotno realizaci-
jo vzorca. V raziskavo je bilo vključenih več žensk, tj. 80 (69 %). Večina sode-
lujočih je po doseženi izobrazbi diplomirana medicinska sestra oz. diplomi-
rani zdravstvenik (61,2 %, n = 71). Najvišja dosežena stopnja izobrazbe je bil
dokončan magistrski študij zdravstvene nege (10,3 %, n = 12). Večina (31 %,
n = 36) je imela manj kot 10 let delovnih izkušenj, le 17,2 % (n = 20) anketiranih
je bilo izkušenih medicinskih sester z več kot 30 let delovne dobe. Povpreč-
280
