Page 284 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 284
iskovanje za znanje, znanje za zdravje sod., 2017). Medicinske sestre (6,9 %, n = 25) so v raziskavi, ki so jo opravili Sari
in sodelavci (2017), prav tako izpostavile strah pred apliciranjem intramusku-
larne injekcije v ventroglutealni predel zaradi zmotnega mišljenja, da ventro-
glutealni predel ni varen za pacienta. Smernice, ki jih podaja Workman (1999),
svetujejo uporabo t. i. dvoigelne tehnike pri pripravi terapije, pri čemer je pr-
va igla namenjena pripravi in aspiraciji zdravila, druga igla pa aplikaciji sledn-
jega. Da uporaba tovrstne tehnike pripomore k zmanjšanju bolečine in neu-
godja ob aplikaciji intramuskularne injekcije, so prav tako v svojih raziskavah
potrdili Ogston-Tuck (2014) in Wynaden in sodelavci (2015). Z-metoda (cik-
cak) intramuskularne injekcije je v literaturi označena kot koristna, saj s pre-
mikom kože (tkiva) prepreči iztekanje zdravila skozi vbodni kanal (Wynaden
in sod., 2015). Z-metoda ostaja pri nas še precej nepoznana. Čeprav so še
danes mnenja deljena, je aspiracija po besedah Svetovne zdravstvene or-
ganizacije in Centra za nadzor in preprečevanje bolezni nezanesljiv indika-
tor položaja igle, saj bi za pojav krvi v brizgalki injekcije bilo treba aspiraci-
jo izvajati 5 do 10 sekund z zelo počasnim vlekom bata brizgalke (Thomas in
Mraz, 2016). Nadalje Thomas in Mraz (2016) navajata, da je najpogostejši čas
aspiracije trajal dve sekundi (67 %), le pri 3 % je aspiracija trajala pet sekund,
kot narekujejo standardi. Aspiracija je smiselna le na področjih z velikim žil-
nim pletežem, kot je dorzoglutealna stran (Ogston-Tuck, 2014). Na vprašan-
je o masaži vbodnega mesta so mnenja precej deljena. Masaža vbodnega
mesta po intramuskularni injekciji nikakor ni zaželena temveč je priporočen
zgolj blag pritisk s sterilnim zložencem ali gobico na mesto vboda (Sari in
sod., 2017). Da je ventroglutealna stran v literaturi priporočena za apliciran-
je dražečih in oljnih raztopin, je v raziskavi, ki so jo opravili Sari in sodelavci
(2017) pravilno ugotovilo kar 47,5 % (n = 172) anketiranih, pri nas le 16,4 % (n
= 19). Po najsodobnejših ugotovitvah je kot najbolj varno mesto izbire za ap-
likacijo intramuskularne injekcije priporočena ventroglutealna stran, ki je ze-
lo slabo poznana in skorajda neuporabljena stran med medicinskimi sestra-
mi, kar ugotavljamo tudi v naši raziskavi.
Zaključek
Uporaba dorzoglutealne strani ni v skladu s priporočili in že dolgo ni priznana
kot priporočena stran intramuskularne injekcije v zdravstveni negi. Če želimo
zagotoviti širše poznavanje izbora varnega in prednostnega mesta za aplik-
acijo intramuskularne injekcije, je treba omogočiti dodatno praktično in teo-
retično usposabljanje medicinskih sester z najnovejšimi priporočili za dobro
prakso, poučevanje o ventroglutealni strani pa vključiti v izobraževalni pro-
gram. S tem bomo zagotovili večjo splošno razširjenost izbire prednostnega
(ventroglutealnega) mesta za aplikacijo intramuskularne injekcije ter s tem
kakovostno in varno zdravstveno nego, osnovano na dokazih.
282
in sodelavci (2017), prav tako izpostavile strah pred apliciranjem intramusku-
larne injekcije v ventroglutealni predel zaradi zmotnega mišljenja, da ventro-
glutealni predel ni varen za pacienta. Smernice, ki jih podaja Workman (1999),
svetujejo uporabo t. i. dvoigelne tehnike pri pripravi terapije, pri čemer je pr-
va igla namenjena pripravi in aspiraciji zdravila, druga igla pa aplikaciji sledn-
jega. Da uporaba tovrstne tehnike pripomore k zmanjšanju bolečine in neu-
godja ob aplikaciji intramuskularne injekcije, so prav tako v svojih raziskavah
potrdili Ogston-Tuck (2014) in Wynaden in sodelavci (2015). Z-metoda (cik-
cak) intramuskularne injekcije je v literaturi označena kot koristna, saj s pre-
mikom kože (tkiva) prepreči iztekanje zdravila skozi vbodni kanal (Wynaden
in sod., 2015). Z-metoda ostaja pri nas še precej nepoznana. Čeprav so še
danes mnenja deljena, je aspiracija po besedah Svetovne zdravstvene or-
ganizacije in Centra za nadzor in preprečevanje bolezni nezanesljiv indika-
tor položaja igle, saj bi za pojav krvi v brizgalki injekcije bilo treba aspiraci-
jo izvajati 5 do 10 sekund z zelo počasnim vlekom bata brizgalke (Thomas in
Mraz, 2016). Nadalje Thomas in Mraz (2016) navajata, da je najpogostejši čas
aspiracije trajal dve sekundi (67 %), le pri 3 % je aspiracija trajala pet sekund,
kot narekujejo standardi. Aspiracija je smiselna le na področjih z velikim žil-
nim pletežem, kot je dorzoglutealna stran (Ogston-Tuck, 2014). Na vprašan-
je o masaži vbodnega mesta so mnenja precej deljena. Masaža vbodnega
mesta po intramuskularni injekciji nikakor ni zaželena temveč je priporočen
zgolj blag pritisk s sterilnim zložencem ali gobico na mesto vboda (Sari in
sod., 2017). Da je ventroglutealna stran v literaturi priporočena za apliciran-
je dražečih in oljnih raztopin, je v raziskavi, ki so jo opravili Sari in sodelavci
(2017) pravilno ugotovilo kar 47,5 % (n = 172) anketiranih, pri nas le 16,4 % (n
= 19). Po najsodobnejših ugotovitvah je kot najbolj varno mesto izbire za ap-
likacijo intramuskularne injekcije priporočena ventroglutealna stran, ki je ze-
lo slabo poznana in skorajda neuporabljena stran med medicinskimi sestra-
mi, kar ugotavljamo tudi v naši raziskavi.
Zaključek
Uporaba dorzoglutealne strani ni v skladu s priporočili in že dolgo ni priznana
kot priporočena stran intramuskularne injekcije v zdravstveni negi. Če želimo
zagotoviti širše poznavanje izbora varnega in prednostnega mesta za aplik-
acijo intramuskularne injekcije, je treba omogočiti dodatno praktično in teo-
retično usposabljanje medicinskih sester z najnovejšimi priporočili za dobro
prakso, poučevanje o ventroglutealni strani pa vključiti v izobraževalni pro-
gram. S tem bomo zagotovili večjo splošno razširjenost izbire prednostnega
(ventroglutealnega) mesta za aplikacijo intramuskularne injekcije ter s tem
kakovostno in varno zdravstveno nego, osnovano na dokazih.
282
