Page 283 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 283
dolžina delovne dobe znaša 16,71 ± 11,28 leta. Za najpogostejše vbodno urška fekonja, zvonka fekonja , dominika vrbnjak
mesto za aplikacijo intramuskularne injekcije je 101 (87 %) medicinska sestra
izbrala dorzoglutealni predel, le 9 (7,8 %) se jih je prednostno odločilo za
ventroglutealni predel. Na vprašanje, ali so bili v času izobraževanja deležni
učenja aplikacije intramuskularne injekcije v ventroglutealni predel, jih je 27
(23,3 %) odgovorilo z »da«. Ostali, 89 (76,7 %), niso bili niti v srednješolskem
niti v visokošolskem izobraževanju seznanjeni z uporabo ventroglutealnega
predela. Na vprašanje, ali so že kdaj aplicirali intramuskularno injekcijo v ven-
troglutealni predel, jih je 88 (75,7 %) odgovorilo z »ne«. Vzrok za takšen re-
zultat smo našli v vprašanju: »Ali ste bili tekom izobraževanja deležni učenja
intramuskularne injekcije tudi v ventroglutealno območje oz. v srednjo zad-
njično mišico?«, pri katerem 89 (76,7 %) medicinskih sester v času šolanja ni
spoznalo ventroglutealne strani, preostalih 27 (23,3 %) se je o tej strani že
učilo in večina je intramuskularno injekcijo že aplicirala pri pacientu na ven-
troglutealni strani. Medicinske sestre v svoji vsakodnevni praksi uporabljajo
različne pristope pri aplikaciji intramuskularne injekcije. Pred pripravo katere-
koli terapije je treba poskrbeti za pripravo izvajalca. 91,4 % (n = 106) medicin-
skih sester vedno poskrbi, da si pred aplikacijo umijejo in razkužijo roke, do-
bra tretjina (33,6 %, n = 39) pa z redno uporabo zaščitnih rokavic poskrbi še
za dodatno zaščito. Večina anketiranih je odgovorila, da vedno (93,1 %, n =
108) ali vsaj občasno (6 %, n = 7) preverijo dozo in rok uporabnosti zdravi-
la pred apliciranjem le-tega. Ključnega pomena pri izbiri vbodnega mesta je
poznavanje anatomskih točk, s čimer poskrbimo za natančnejšo lokalizacijo
in pravilno izvedbo. Tega dejstva se zaveda večina medicinskih sester, ki se
pri izbiri vbodnega mesta vsaj občasno (26,7 %, n = 31) ali vedno (64,7 %, n
= 75) opirajo na anatomske točke izbranega predela. Do odstopanj je prišlo
tudi pri vprašanju o rabi igel velikosti 21 G in 23 G. Ugotovili smo, da pri ap-
likaciji intramuskularne injekcije prevladuje uporaba igle velikosti 21 G, ki jo
občasno uporablja 45 (38,8 %), vedno pa 31 (26,7 %) anketiranih, medtem ko
na drugi strani iglo velikosti 23 G redno uporabljajo štiri (3,5 %), občasno pa
60 (51,7 %) medicinskih sester.
Razprava
Izbira vbodnega mesta za aplikacijo intramuskularne injekcije naj bi bila od-
visna od številnih faktorjev, vendar se medicinske sestre v raziskavi kljub
temu največkrat, skoraj v devetdesetih odstotkih, odločijo za dorzogluteal-
no stran, le slabih deset odstotkov izbere ventroglutealno stran. Do podob-
nih izsledkov so prišli tudi Floyd in Meyer (2007), Wynaden in sod., (2015) ter
Walsh in Brophy (2011). Med razloge, ki medicinske sestre odvračajo od izbire
ventroglutealne strani, avtorji navajajo: nezadostno znanje o prednostih ra-
be ventroglutealne strani (Gülnar in Özveren, 2016; Tuğrul in Khorshıd, 2014),
površinsko majhno področje (Kilic in Kalay, 2014), pomanjkanje samozavesti
in samozaupanja (Greenway, 2004; Walsh in Brophy, 2011; Wynaden in sod.,
2015), hkrati pa se medicinske sestre raje ravnajo po lastnih izkušnjah in znan-
ju, ne ozirajoč se na novejša priporočila v praksi zdravstvene nege (Sari in
281
mesto za aplikacijo intramuskularne injekcije je 101 (87 %) medicinska sestra
izbrala dorzoglutealni predel, le 9 (7,8 %) se jih je prednostno odločilo za
ventroglutealni predel. Na vprašanje, ali so bili v času izobraževanja deležni
učenja aplikacije intramuskularne injekcije v ventroglutealni predel, jih je 27
(23,3 %) odgovorilo z »da«. Ostali, 89 (76,7 %), niso bili niti v srednješolskem
niti v visokošolskem izobraževanju seznanjeni z uporabo ventroglutealnega
predela. Na vprašanje, ali so že kdaj aplicirali intramuskularno injekcijo v ven-
troglutealni predel, jih je 88 (75,7 %) odgovorilo z »ne«. Vzrok za takšen re-
zultat smo našli v vprašanju: »Ali ste bili tekom izobraževanja deležni učenja
intramuskularne injekcije tudi v ventroglutealno območje oz. v srednjo zad-
njično mišico?«, pri katerem 89 (76,7 %) medicinskih sester v času šolanja ni
spoznalo ventroglutealne strani, preostalih 27 (23,3 %) se je o tej strani že
učilo in večina je intramuskularno injekcijo že aplicirala pri pacientu na ven-
troglutealni strani. Medicinske sestre v svoji vsakodnevni praksi uporabljajo
različne pristope pri aplikaciji intramuskularne injekcije. Pred pripravo katere-
koli terapije je treba poskrbeti za pripravo izvajalca. 91,4 % (n = 106) medicin-
skih sester vedno poskrbi, da si pred aplikacijo umijejo in razkužijo roke, do-
bra tretjina (33,6 %, n = 39) pa z redno uporabo zaščitnih rokavic poskrbi še
za dodatno zaščito. Večina anketiranih je odgovorila, da vedno (93,1 %, n =
108) ali vsaj občasno (6 %, n = 7) preverijo dozo in rok uporabnosti zdravi-
la pred apliciranjem le-tega. Ključnega pomena pri izbiri vbodnega mesta je
poznavanje anatomskih točk, s čimer poskrbimo za natančnejšo lokalizacijo
in pravilno izvedbo. Tega dejstva se zaveda večina medicinskih sester, ki se
pri izbiri vbodnega mesta vsaj občasno (26,7 %, n = 31) ali vedno (64,7 %, n
= 75) opirajo na anatomske točke izbranega predela. Do odstopanj je prišlo
tudi pri vprašanju o rabi igel velikosti 21 G in 23 G. Ugotovili smo, da pri ap-
likaciji intramuskularne injekcije prevladuje uporaba igle velikosti 21 G, ki jo
občasno uporablja 45 (38,8 %), vedno pa 31 (26,7 %) anketiranih, medtem ko
na drugi strani iglo velikosti 23 G redno uporabljajo štiri (3,5 %), občasno pa
60 (51,7 %) medicinskih sester.
Razprava
Izbira vbodnega mesta za aplikacijo intramuskularne injekcije naj bi bila od-
visna od številnih faktorjev, vendar se medicinske sestre v raziskavi kljub
temu največkrat, skoraj v devetdesetih odstotkih, odločijo za dorzogluteal-
no stran, le slabih deset odstotkov izbere ventroglutealno stran. Do podob-
nih izsledkov so prišli tudi Floyd in Meyer (2007), Wynaden in sod., (2015) ter
Walsh in Brophy (2011). Med razloge, ki medicinske sestre odvračajo od izbire
ventroglutealne strani, avtorji navajajo: nezadostno znanje o prednostih ra-
be ventroglutealne strani (Gülnar in Özveren, 2016; Tuğrul in Khorshıd, 2014),
površinsko majhno področje (Kilic in Kalay, 2014), pomanjkanje samozavesti
in samozaupanja (Greenway, 2004; Walsh in Brophy, 2011; Wynaden in sod.,
2015), hkrati pa se medicinske sestre raje ravnajo po lastnih izkušnjah in znan-
ju, ne ozirajoč se na novejša priporočila v praksi zdravstvene nege (Sari in
281
