Page 287 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 287
es pri zaposlenih v urgentnem kirurškem
bloku Univerzitetnega kliničnega centra
Ljubljana – interpretativna analiza mnenj
Lucija Madjar, Monika Bergant, Brigita Skela Savič
Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin, Spodnji Plavž 3, Jesenice
monikabergant@hotmail.com
Povzetek
Uvod: Za zdravstvene delavce predstavlja velik problem izpostavljenost stresu in škodlji-
vim dejavnikom. Še posebej ogrožena skupina so zaposleni v urgentni dejavnosti. Me-
tode: Uporabljena je bila interpretativna kvalitativna metoda raziskovanja. Izbran je bil
namenski vzorec, v katerega smo vključili 6 zdravstvenih delavcev, med njimi polovica
zdravstvenih tehnikov in polovica diplomiranih zdravstvenikov. Obdelava podatkov je
bila izvedena z vsebinsko pripovedno analizo besedila in oblikovanjem kode, ki so pripo-
mogle k vsebinskem spoznanju raziskave. Rezultati: Pri urejanju in analizi v raziskavi pri-
dobljenega empiričnega gradiva je bilo pridobljenih 5 kategorij, s katerimi je bila poja-
snjena zastavljena problematika: vzroki za stres na delovnem mestu, značilnosti stresa,
soočanje s stresom na delovnem mestu, soočanje s stresom v domačem okolju in indivi-
dualni predlogi za zmanjševanje stresa. Razprava: Delo zdravstvenih delavcev v urgentni
dejavnosti, kjer se dnevno srečujejo s težko bolnimi, poškodovanimi ali nenadno umrli,
je psihično zelo obremenjujoče in stresno.
Ključne besede: delovni stres, delovno okolje, obvladovanje stresa, zdravstveni delavci
Uvod
V vsakdanjem življenju pogosteje srečujemo stres kot posledico bodisi
neznanih, nepredvidenih in pretiranih zahtev, obremenitev ter izzivov, ki
so nastopili po tem, ko je bil človek že daljši čas podvržen stresnim situaci-
jam (Sotirov in Železnik, 2014). Lesjak (2010) opisuje stres na delovnem mes-
tu, ko zahteve delovnega okolja presegajo sposobnost zaposlenih, da jih ob-
vladajo ali izpolnjujejo. Firdousa (2017) je ugotovil, da je več kot polovica
delavcev v urgentni dejavnosti izpostavljeno zelo velikim stopnjam stresa v
primerjavi z delavci drugih oddelkih, kjer opisujejo le srednjo stopnjo stresa.
Če so obremenitve dolgotrajne, se stres kaže kot nemoč obvladovanja situ-�
acij v delovnem okolju, med katere pogosto sodijo ponavljanje napak, razdi-
ralno vedenje, pojavljanje incidentov in podobno. Veliko znakov stresa med
zdravstvenimi delavci ostane dolgo neopaženih in se jih zavejo šele, ko so že
ogrozili zdravje in se kažejo tako na psihičnem kot na fizičnem nivoju (Bay-
bloku Univerzitetnega kliničnega centra
Ljubljana – interpretativna analiza mnenj
Lucija Madjar, Monika Bergant, Brigita Skela Savič
Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin, Spodnji Plavž 3, Jesenice
monikabergant@hotmail.com
Povzetek
Uvod: Za zdravstvene delavce predstavlja velik problem izpostavljenost stresu in škodlji-
vim dejavnikom. Še posebej ogrožena skupina so zaposleni v urgentni dejavnosti. Me-
tode: Uporabljena je bila interpretativna kvalitativna metoda raziskovanja. Izbran je bil
namenski vzorec, v katerega smo vključili 6 zdravstvenih delavcev, med njimi polovica
zdravstvenih tehnikov in polovica diplomiranih zdravstvenikov. Obdelava podatkov je
bila izvedena z vsebinsko pripovedno analizo besedila in oblikovanjem kode, ki so pripo-
mogle k vsebinskem spoznanju raziskave. Rezultati: Pri urejanju in analizi v raziskavi pri-
dobljenega empiričnega gradiva je bilo pridobljenih 5 kategorij, s katerimi je bila poja-
snjena zastavljena problematika: vzroki za stres na delovnem mestu, značilnosti stresa,
soočanje s stresom na delovnem mestu, soočanje s stresom v domačem okolju in indivi-
dualni predlogi za zmanjševanje stresa. Razprava: Delo zdravstvenih delavcev v urgentni
dejavnosti, kjer se dnevno srečujejo s težko bolnimi, poškodovanimi ali nenadno umrli,
je psihično zelo obremenjujoče in stresno.
Ključne besede: delovni stres, delovno okolje, obvladovanje stresa, zdravstveni delavci
Uvod
V vsakdanjem življenju pogosteje srečujemo stres kot posledico bodisi
neznanih, nepredvidenih in pretiranih zahtev, obremenitev ter izzivov, ki
so nastopili po tem, ko je bil človek že daljši čas podvržen stresnim situaci-
jam (Sotirov in Železnik, 2014). Lesjak (2010) opisuje stres na delovnem mes-
tu, ko zahteve delovnega okolja presegajo sposobnost zaposlenih, da jih ob-
vladajo ali izpolnjujejo. Firdousa (2017) je ugotovil, da je več kot polovica
delavcev v urgentni dejavnosti izpostavljeno zelo velikim stopnjam stresa v
primerjavi z delavci drugih oddelkih, kjer opisujejo le srednjo stopnjo stresa.
Če so obremenitve dolgotrajne, se stres kaže kot nemoč obvladovanja situ-�
acij v delovnem okolju, med katere pogosto sodijo ponavljanje napak, razdi-
ralno vedenje, pojavljanje incidentov in podobno. Veliko znakov stresa med
zdravstvenimi delavci ostane dolgo neopaženih in se jih zavejo šele, ko so že
ogrozili zdravje in se kažejo tako na psihičnem kot na fizičnem nivoju (Bay-
