Page 290 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 290
iskovanje za znanje, znanje za zdravje dat. To je najhujše. Sem čutu posledice. Sej nekak prebrodiš vse skupej
ampak sem rabu nekej mesecev. Rabu sem samoto. Takrat še nisem im-
el svoje družine, zdaj bi bilo verjetno težje.«
Citat 28: »Ja najbolj neprijetne so težke poškodbe otrok, smrt. Še pose-
bi pa pol ko si tud sam starš. Al pa te družinske tragedije.«
Pri večini pa se pojavljajo: utrujenost, neustavljivo premišljevanje o dogod-
kih, prisotni so dvomi, motnje spanja, porušen ritem spanja, pomanjkanje en-
ergije, težave z želodcem. Kot kaže primer:
Citat 16: »Po stresnem dogodku se te to še nekaj časa drži in o tem
premišljuješ, slabše spiš, nisi tako razpoložen kot običajno. Tega ne
poskušam nositi v svojo družino čeprav je to zelo težko ker drugi opazi-
jo da nisi takšen kot bi moral biti.«
Udeleženci se s stresom kar dobro spopadajo, saj se tudi doma poslužujejo
tehnik, s katerimi zmanjšujejo negativne vplive stresa na telo in duha. Med
njimi, je najpogostejša sprostitev prav pogovor, šport in drugi hobiji.
Citat 14: »Sprehajam se, telovadim, rada ustvarjam, rada sem sama vsaj
pol ure na dan.«
Prav tako, so udeleženci raziskave poudarjali, da bi za lažje delo in razbre-
menitev potrebovali boljšo organizacijo dela in več kadra.
Citat 32: »Mogoče organizacija, da bi nas mal vč blo. Ne morš usem
pomagat tko kot bi hotu tist trenutek. Če bi blo mal vč kadra neb blo nč
narobe, ker nikol ne veš kva se bo zgodil in imaš občutek da nimaš na-
dzora nad vsemi pacienti.«
Razprava
Udeleženci opažajo težave, ki bi bile lahko povezane z izpostavljenostjo
stresu, vendar pa o tem da so lahko posledica stresa, še niso premišljevali.
Raziskava je pokazala, da so dejavniki, ki jih največkrat opažajo zdravstveni
delavci v urgentni dejavnosti čezmerna delovna obremenitev, neuspešna re�-
animacija malih otrok, izražanje sožalja svojcem, pomanjkanje kadra, veliko
intervencij za katere nimajo dovolj znanja, kot najbolj pogosto pa so omenjali
izmensko delo. Prav tako različni raziskovalci ugotavljajo, da je delo v izmenah
tretji najpomembnejši dejavnik zaposlitvenega stresa. Delo v izmenah kot tr-
di Bilban (2014) poruši nevrofiziološke ritme telesa, kar se lahko stopnjuje do
bolezni, ki so povezane s stresom. Udeleženci raziskave kot učinkovito ob-
liko pomoči pri stresu navajajo pogovor s sodelavci in sprehod v hribe, kjer si
zbistrijo misli. Do podobnih ugotovitev so prišli Bregar in sodelavci (2011), ki
so ugotovili, da udeleženci njihove raziskave kot učinkovito pomoč pri stresu
navajajo sprehode. Kot omejitve naše raziskave bi omenili vzorec, saj rezulta-
tov ne moremo posploševati na celotno populacijo. Za večjo veljavnost ana-
lize podatkov sva analizirali dve in tako zagotovili poenotenje seznama kod.
Kot trdi Poplas Sušičeva (2017) analiza dveh raziskovalcev zmanjša možnost
288
ampak sem rabu nekej mesecev. Rabu sem samoto. Takrat še nisem im-
el svoje družine, zdaj bi bilo verjetno težje.«
Citat 28: »Ja najbolj neprijetne so težke poškodbe otrok, smrt. Še pose-
bi pa pol ko si tud sam starš. Al pa te družinske tragedije.«
Pri večini pa se pojavljajo: utrujenost, neustavljivo premišljevanje o dogod-
kih, prisotni so dvomi, motnje spanja, porušen ritem spanja, pomanjkanje en-
ergije, težave z želodcem. Kot kaže primer:
Citat 16: »Po stresnem dogodku se te to še nekaj časa drži in o tem
premišljuješ, slabše spiš, nisi tako razpoložen kot običajno. Tega ne
poskušam nositi v svojo družino čeprav je to zelo težko ker drugi opazi-
jo da nisi takšen kot bi moral biti.«
Udeleženci se s stresom kar dobro spopadajo, saj se tudi doma poslužujejo
tehnik, s katerimi zmanjšujejo negativne vplive stresa na telo in duha. Med
njimi, je najpogostejša sprostitev prav pogovor, šport in drugi hobiji.
Citat 14: »Sprehajam se, telovadim, rada ustvarjam, rada sem sama vsaj
pol ure na dan.«
Prav tako, so udeleženci raziskave poudarjali, da bi za lažje delo in razbre-
menitev potrebovali boljšo organizacijo dela in več kadra.
Citat 32: »Mogoče organizacija, da bi nas mal vč blo. Ne morš usem
pomagat tko kot bi hotu tist trenutek. Če bi blo mal vč kadra neb blo nč
narobe, ker nikol ne veš kva se bo zgodil in imaš občutek da nimaš na-
dzora nad vsemi pacienti.«
Razprava
Udeleženci opažajo težave, ki bi bile lahko povezane z izpostavljenostjo
stresu, vendar pa o tem da so lahko posledica stresa, še niso premišljevali.
Raziskava je pokazala, da so dejavniki, ki jih največkrat opažajo zdravstveni
delavci v urgentni dejavnosti čezmerna delovna obremenitev, neuspešna re�-
animacija malih otrok, izražanje sožalja svojcem, pomanjkanje kadra, veliko
intervencij za katere nimajo dovolj znanja, kot najbolj pogosto pa so omenjali
izmensko delo. Prav tako različni raziskovalci ugotavljajo, da je delo v izmenah
tretji najpomembnejši dejavnik zaposlitvenega stresa. Delo v izmenah kot tr-
di Bilban (2014) poruši nevrofiziološke ritme telesa, kar se lahko stopnjuje do
bolezni, ki so povezane s stresom. Udeleženci raziskave kot učinkovito ob-
liko pomoči pri stresu navajajo pogovor s sodelavci in sprehod v hribe, kjer si
zbistrijo misli. Do podobnih ugotovitev so prišli Bregar in sodelavci (2011), ki
so ugotovili, da udeleženci njihove raziskave kot učinkovito pomoč pri stresu
navajajo sprehode. Kot omejitve naše raziskave bi omenili vzorec, saj rezulta-
tov ne moremo posploševati na celotno populacijo. Za večjo veljavnost ana-
lize podatkov sva analizirali dve in tako zagotovili poenotenje seznama kod.
Kot trdi Poplas Sušičeva (2017) analiza dveh raziskovalcev zmanjša možnost
288
