Page 302 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 302
iskovanje za znanje, znanje za zdravje Uvod
Marinić (2016) pravi, da lahko avtonomijo zdravstvene nege (v nadaljevanju
ZN) opredelimo kot sposobnost in pravico do samostojnega odločanja ter sa-
mostojnega delovanja znotraj svojih poklicnih sposobnosti in kompetenc. V
tem kontekstu je potrebno omeniti vpliv prej omenjenih dejavnikov na raz-
voj ZN v smislu krepitve zavesti o vse večji neodvisnosti medicinske sestre (v
nadaljevanju MS) od nadzora nadrejenih. Poklic MS zahteva specifično vrs-
to izobraževanja, pri čemer višja stopnja izobrazbe posledično prinaša bolj
zapleteno in bolj specifično vrsto primarnega poklica - izvajalca ZN. Čulo
(2018) pravi, da so dileme, ki se ob tem porajajo, osredotočene na identite-
to in avtentičnost primarnega poklica, s poudarkom na vrednosti in razvoju
ZN. Podoba ZN v očeh MS označuje njeno subjektivno izkušnjo s poklicem,
vključuje pa čutenje, mišljenje o sami sebi v okviru delovanja znotraj poklica
(poklicne vloge) (Angel, Craven in Denson, 2012). Milisen in sod., (2010) pravi-
jo, da se lahko poklicna podoba MS stalno spreminja iz negativne v pozitivno
in obratno. Medtem ko pozitivna samopodoba izboljšuje kakovost in učinko-
vitost ZN in zadovoljstvo pri delu, negativna zagotavlja samo oskrbo pacien-
ta, ki je pod zahtevami standardov in smernic dela ter vpliva na zmanjšan-
je učinkovitosti in uspešnosti delovanja znotraj ZN. Čukljek (2016) navaja, da
se profesionalna identiteta MS razvija skozi čas, ki ga posveti poklicni praksi
ter osvajanju poklicnih znanj, veščin in stališč. Z drugimi besedami lahko pro-
fesionalno identiteto definiramo tudi kot odnos do poklica ter skupek vred-
not, znanj, prepričanj in veščin, ki jih MS deli s posamezniki znotraj poklicne
skupine. MS mora biti sposobna spretno in odgovorno opravljati negovalne
postopke, zavedati se mora svojih lastnih sposobnosti in omejitev. Značilnos-
ti, kot so sočutnost, zanesljivost, doslednost, predanost, so povezane s poklic-
no identiteto MS. Posledično temu sta tudi razvoj in rast poklicne identitete
MS lahko povezana z rastjo in razvojem ZN. Pri pregledu literature smo ugot-
ovili, da je na slovenskem področju zelo malo raziskanega na temo podobe
MS o svojem poklicu, zato smo slednje želeli podrobneje raziskati. Z raziska-
vo smo želeli ugotoviti, kakšno podobo imajo zaposleni v zdravstveni negi o
svojem poklicu in v kolikšni meri stopnja izobrazbe in delovna doba vplivata
na oceno podobe poklica zdravstvene nege.
Metode
Uporabljena je bila kvantitativna neeksperimentalna deskriptivna metoda
dela s pregledom znanstvene in strokovne literature. Uporabili smo vprašal-
nik Nursing image questionionnaire version 7, avtorjev Toth in sod., (1998).
Slednji je sestavljen iz dveh sklopov. Prvi sklop je sestavljen iz 30 trditev in
meri stopnjo pogleda anketirancev na vloge, vrednote in dejavnosti poklica
ZN, drugi sklop pa so demografski podatki. Osrednji del vprašalnika vsebuje
30 trditev, ki jih anketiranec ocenjuje s točkami od 1 do 5. Tako skupni sešte-
vek točk lahko znaša od 30 točk, kar pomeni nizko podobo zdravstvene nege
do 150 točk, kar pomeni visoko podobo poklica zdravstvene nege. Uporabili
smo namenski vzorec. Anketiranci so zaposleni v ZN v različnih zdravstvenih
300
Marinić (2016) pravi, da lahko avtonomijo zdravstvene nege (v nadaljevanju
ZN) opredelimo kot sposobnost in pravico do samostojnega odločanja ter sa-
mostojnega delovanja znotraj svojih poklicnih sposobnosti in kompetenc. V
tem kontekstu je potrebno omeniti vpliv prej omenjenih dejavnikov na raz-
voj ZN v smislu krepitve zavesti o vse večji neodvisnosti medicinske sestre (v
nadaljevanju MS) od nadzora nadrejenih. Poklic MS zahteva specifično vrs-
to izobraževanja, pri čemer višja stopnja izobrazbe posledično prinaša bolj
zapleteno in bolj specifično vrsto primarnega poklica - izvajalca ZN. Čulo
(2018) pravi, da so dileme, ki se ob tem porajajo, osredotočene na identite-
to in avtentičnost primarnega poklica, s poudarkom na vrednosti in razvoju
ZN. Podoba ZN v očeh MS označuje njeno subjektivno izkušnjo s poklicem,
vključuje pa čutenje, mišljenje o sami sebi v okviru delovanja znotraj poklica
(poklicne vloge) (Angel, Craven in Denson, 2012). Milisen in sod., (2010) pravi-
jo, da se lahko poklicna podoba MS stalno spreminja iz negativne v pozitivno
in obratno. Medtem ko pozitivna samopodoba izboljšuje kakovost in učinko-
vitost ZN in zadovoljstvo pri delu, negativna zagotavlja samo oskrbo pacien-
ta, ki je pod zahtevami standardov in smernic dela ter vpliva na zmanjšan-
je učinkovitosti in uspešnosti delovanja znotraj ZN. Čukljek (2016) navaja, da
se profesionalna identiteta MS razvija skozi čas, ki ga posveti poklicni praksi
ter osvajanju poklicnih znanj, veščin in stališč. Z drugimi besedami lahko pro-
fesionalno identiteto definiramo tudi kot odnos do poklica ter skupek vred-
not, znanj, prepričanj in veščin, ki jih MS deli s posamezniki znotraj poklicne
skupine. MS mora biti sposobna spretno in odgovorno opravljati negovalne
postopke, zavedati se mora svojih lastnih sposobnosti in omejitev. Značilnos-
ti, kot so sočutnost, zanesljivost, doslednost, predanost, so povezane s poklic-
no identiteto MS. Posledično temu sta tudi razvoj in rast poklicne identitete
MS lahko povezana z rastjo in razvojem ZN. Pri pregledu literature smo ugot-
ovili, da je na slovenskem področju zelo malo raziskanega na temo podobe
MS o svojem poklicu, zato smo slednje želeli podrobneje raziskati. Z raziska-
vo smo želeli ugotoviti, kakšno podobo imajo zaposleni v zdravstveni negi o
svojem poklicu in v kolikšni meri stopnja izobrazbe in delovna doba vplivata
na oceno podobe poklica zdravstvene nege.
Metode
Uporabljena je bila kvantitativna neeksperimentalna deskriptivna metoda
dela s pregledom znanstvene in strokovne literature. Uporabili smo vprašal-
nik Nursing image questionionnaire version 7, avtorjev Toth in sod., (1998).
Slednji je sestavljen iz dveh sklopov. Prvi sklop je sestavljen iz 30 trditev in
meri stopnjo pogleda anketirancev na vloge, vrednote in dejavnosti poklica
ZN, drugi sklop pa so demografski podatki. Osrednji del vprašalnika vsebuje
30 trditev, ki jih anketiranec ocenjuje s točkami od 1 do 5. Tako skupni sešte-
vek točk lahko znaša od 30 točk, kar pomeni nizko podobo zdravstvene nege
do 150 točk, kar pomeni visoko podobo poklica zdravstvene nege. Uporabili
smo namenski vzorec. Anketiranci so zaposleni v ZN v različnih zdravstvenih
300
