Page 301 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 301
Značilnosti profesionalne identitete
medicinskih sester: deskriptivna raziskava
Iris Ahmetaj, Blaž Ferkulj, Marija Ferkulj, Domen Peče,
Elvisa Selimović, Mirko Prosen, Igor Karnjuš
Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju Izola, Polje 42, 6310 Izola
irisa665@gmail.com, blaz.ferkulj@gmail.com, marija.medved995@gmail.com,
pece.domen@gmail.com, elvisa.selimov@gmail.com, mirko.prosen@fvz.upr.si,
igor.karnjus@fvz.upr.si
Povzetek
Uvod: Podoba zdravstvene nege v očeh medicinske sestre označuje njeno subjektivno
izkušnjo s poklicem, vključuje čutenje, mišljenje o sami sebi v okviru delovanja znotraj
poklica. Poklicna podoba medicinskih sester vpliva na zadovoljstvo pri delu, s tem pa
posledično tudi na kakovost in učinkovitost dela zdravstvene nege in varnost pacienta.
Pri pregledu literature smo ugotovili, da je na področju Slovenije zelo malo raziskanega
na temo podoba medicinskih sester o svojem poklicu, zato smo dotično temo želeli po-
drobneje raziskati. Metode: Uporabljena je bila kvantitativna deskriptivna metoda dela z
uporabo standardiziranega vprašalnika Nursing image questionnaire, version 7. Osredn-
ji del vprašalnika vsebuje 30 trditev, ki jih anketiranec ocenjuje s točkami od 1 do 5. Na
ta način skupni seštevek točk pri posameznem vprašalniku lahko znaša od 30 točk, kar
pomeni nizko podobo zdravstvene nege do 150 točk, kar pomeni visoko podobo pokli-
ca zdravstvene nege. Vzorec je bil namenski in je vključeval 128 zaposlenih v zdravstveni
negi na sekundarni in terciarni ravni zdravstvenega varstva v različnih zdravstvenih us-
tanovah. Spletno anketiranje je potekalo v mesecu novembru in decembru 2019. Za ana-
lizo podatkov smo uporabili Mann Whitney U-test in Kruskal Wallis H-test. Upoštevana
stopnja statistične značilnosti je bila p<0,05. Rezultati: Povprečen seštevek točk celotnega
vprašalnika je znašal 109,81 ± 9,803, kar kaže na to, da imajo zaposleni v zdravstveni negi
o svojem poklicu relativno dobro podobo. Sicer pa je dodatna analiza podatkov pokaza-
la, da stopnja izobrazbe statistično pomembno vpliva na oceno podobe poklica zdravst-
vene nege (U = 1224,50; p<0,001), kjer so anketiranci s končano visokošolsko izobrazbo
ali več v povprečju imeli višjo oceno (111,72 ± 9,54) v primerjavi z anketiranci s končano
srednješolsko izobrazbo (106,41 ± 9,43). Za razliko od izobrazbe leta delovne dobe niso
statistično pomembno vplivala na oceno podobe poklica zdravstvene nege (χ2=1,128;
p=0,770). Razprava: Raziskava je pokazala, da imajo zaposleni v zdravstveni negi dobro
podobo o svojem poklicu in da stopnja izobrazbe vpliva nanjo. Predvsem je pomemb-
no vseživljenjsko učenje ter zavedanje, da je zdravstvena nega profesija, ki ni kot nekoč
podrejena medicini, in da smo lahko ponosni na svoj poklic.
Ključne besede: zdravstvena nega, medicinska sestra, podoba zdravstvene nege, profe-
sionalna identiteta
medicinskih sester: deskriptivna raziskava
Iris Ahmetaj, Blaž Ferkulj, Marija Ferkulj, Domen Peče,
Elvisa Selimović, Mirko Prosen, Igor Karnjuš
Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju Izola, Polje 42, 6310 Izola
irisa665@gmail.com, blaz.ferkulj@gmail.com, marija.medved995@gmail.com,
pece.domen@gmail.com, elvisa.selimov@gmail.com, mirko.prosen@fvz.upr.si,
igor.karnjus@fvz.upr.si
Povzetek
Uvod: Podoba zdravstvene nege v očeh medicinske sestre označuje njeno subjektivno
izkušnjo s poklicem, vključuje čutenje, mišljenje o sami sebi v okviru delovanja znotraj
poklica. Poklicna podoba medicinskih sester vpliva na zadovoljstvo pri delu, s tem pa
posledično tudi na kakovost in učinkovitost dela zdravstvene nege in varnost pacienta.
Pri pregledu literature smo ugotovili, da je na področju Slovenije zelo malo raziskanega
na temo podoba medicinskih sester o svojem poklicu, zato smo dotično temo želeli po-
drobneje raziskati. Metode: Uporabljena je bila kvantitativna deskriptivna metoda dela z
uporabo standardiziranega vprašalnika Nursing image questionnaire, version 7. Osredn-
ji del vprašalnika vsebuje 30 trditev, ki jih anketiranec ocenjuje s točkami od 1 do 5. Na
ta način skupni seštevek točk pri posameznem vprašalniku lahko znaša od 30 točk, kar
pomeni nizko podobo zdravstvene nege do 150 točk, kar pomeni visoko podobo pokli-
ca zdravstvene nege. Vzorec je bil namenski in je vključeval 128 zaposlenih v zdravstveni
negi na sekundarni in terciarni ravni zdravstvenega varstva v različnih zdravstvenih us-
tanovah. Spletno anketiranje je potekalo v mesecu novembru in decembru 2019. Za ana-
lizo podatkov smo uporabili Mann Whitney U-test in Kruskal Wallis H-test. Upoštevana
stopnja statistične značilnosti je bila p<0,05. Rezultati: Povprečen seštevek točk celotnega
vprašalnika je znašal 109,81 ± 9,803, kar kaže na to, da imajo zaposleni v zdravstveni negi
o svojem poklicu relativno dobro podobo. Sicer pa je dodatna analiza podatkov pokaza-
la, da stopnja izobrazbe statistično pomembno vpliva na oceno podobe poklica zdravst-
vene nege (U = 1224,50; p<0,001), kjer so anketiranci s končano visokošolsko izobrazbo
ali več v povprečju imeli višjo oceno (111,72 ± 9,54) v primerjavi z anketiranci s končano
srednješolsko izobrazbo (106,41 ± 9,43). Za razliko od izobrazbe leta delovne dobe niso
statistično pomembno vplivala na oceno podobe poklica zdravstvene nege (χ2=1,128;
p=0,770). Razprava: Raziskava je pokazala, da imajo zaposleni v zdravstveni negi dobro
podobo o svojem poklicu in da stopnja izobrazbe vpliva nanjo. Predvsem je pomemb-
no vseživljenjsko učenje ter zavedanje, da je zdravstvena nega profesija, ki ni kot nekoč
podrejena medicini, in da smo lahko ponosni na svoj poklic.
Ključne besede: zdravstvena nega, medicinska sestra, podoba zdravstvene nege, profe-
sionalna identiteta
