Page 326 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 326
iskovanje za znanje, znanje za zdravje dentom. Problematika nasilja v zdravstveni negi med medicinskimi sestrami
je že bila delno raziskana (Delovna skupina za nenasilje v zdravstveni negi, n.
d.-a; Delovna skupina za nenasilje v zdravstveni negi, n. d.-b), medtem ko o
nasilju nad študenti zdravstvene nege v Sloveniji ne najdemo veliko podat-
kov, prav tako na tem področju še ni bilo izvedenih raziskav. Namen raziskave
je raziskati incidenco in naravo pojavljanja vertikalnega nasilja nad študenti
zdravstvene nege v kliničnem okolju. Cilji raziskave so: predstaviti problema-
tiko vertikalnega nasilja nad študenti zdravstvene nege v kliničnem okolju,
raziskati, v kolikšni meri se v kliničnem okolju pojavlja vertikalno nasilje nad
študenti ene izmed slovenskih fakultet, in raziskati vpliv vertikalnega nasilja
na študente zdravstvene nege. Raziskovalni vprašanji:
– Kdo so najpogostejši vršilci nasilja nad študenti zdravstvene nege v klinič-
nem okolju?
– Kakšnim oblikam nasilnega vedenja so študenti zdravstvene nege najpo-
gosteje izpostavljeni in kako se ob tem počutijo?
Metode
V raziskavi smo uporabili kvantitativno metodologijo, ki temelji na filozofiji
pozitivizma. Uporabljena je bila metoda anketiranja. Izvedena je bila preseč-
na študija. Podatke smo zbirali s pomočjo anketnega vprašalnika, povzete-
ga po vprašalniku »Student Experience of Bullying during Clinical Placement
(SEBDCP) questionnaire« (Birks in sod., 2017), ki je bil razvit in prilagojen na
populacijo študentov zdravstvene nege iz vprašalnika Hewett (2010). V na-
men obdelave podatkov so bile uporabljene metode opisne statistike (frek
venčna razporeditev, aritmetična sredina in standardni odklon), s pomočjo
katerih smo grafično prikazali urejene vrednosti, izračunali povprečne vred
nosti ter razpršenost podatkov. Analizo smo izvedli s pomočjo programa
Microsoft Office Excel. Za primerjavo pridobljenih podatkov z rezultati že ob-
stoječih raziskav je bila uporabljena komparativna metoda. Uporabili smo
neslučajnostno priložnostno vzorčenje. V raziskavi so sodelovali študenti ene
izmed slovenskih fakultet, ki so bili vpisani v dodiplomski študijski program
zdravstvene nege. Vključeni so bili študenti vseh treh letnikov rednega in iz-
rednega študija, vključno z absolventi. Raziskava je bila izvedena z elektron-
skim anketnim vprašalnikom 1KA, ki je bil pršen s pomočjo socialnega omrež-
ja Facebook po zaprtih skupinah študentov posameznih letnikov. Raziskava
je potekala od 20. 6. do 30. 10. 2019. V raziskavi je sodelovalo 146 študentov,
od tega 14 (10 %) moških in 132 (90 %) žensk. Povprečna starost anketiranih
študentov je bila 22 let, pri čemer je maksimum znašal 27 let, minimum pa
19 let (SD = 1,42). Pred vstopom v raziskovalno okolje smo Komisijo za etič-
na vprašanja izbrane fakultete prosili za etično presojo raziskave in si pridobi-
li dovoljenje za izvedbo raziskave. Upoštevali smo Kodeks etike v zdravstveni
negi in oskrbi Slovenije (2014) in načela Helsinške deklaracije (World Medical
Association, 2001). Omejitev raziskave je predstavljal predvsem vzorec, saj je
v raziskavi sodelovalo zgolj 146 študentov izključno ene izmed slovenskih fa-
kultet za zdravstveno nego, zato podatkov ne moremo posploševati.
324
je že bila delno raziskana (Delovna skupina za nenasilje v zdravstveni negi, n.
d.-a; Delovna skupina za nenasilje v zdravstveni negi, n. d.-b), medtem ko o
nasilju nad študenti zdravstvene nege v Sloveniji ne najdemo veliko podat-
kov, prav tako na tem področju še ni bilo izvedenih raziskav. Namen raziskave
je raziskati incidenco in naravo pojavljanja vertikalnega nasilja nad študenti
zdravstvene nege v kliničnem okolju. Cilji raziskave so: predstaviti problema-
tiko vertikalnega nasilja nad študenti zdravstvene nege v kliničnem okolju,
raziskati, v kolikšni meri se v kliničnem okolju pojavlja vertikalno nasilje nad
študenti ene izmed slovenskih fakultet, in raziskati vpliv vertikalnega nasilja
na študente zdravstvene nege. Raziskovalni vprašanji:
– Kdo so najpogostejši vršilci nasilja nad študenti zdravstvene nege v klinič-
nem okolju?
– Kakšnim oblikam nasilnega vedenja so študenti zdravstvene nege najpo-
gosteje izpostavljeni in kako se ob tem počutijo?
Metode
V raziskavi smo uporabili kvantitativno metodologijo, ki temelji na filozofiji
pozitivizma. Uporabljena je bila metoda anketiranja. Izvedena je bila preseč-
na študija. Podatke smo zbirali s pomočjo anketnega vprašalnika, povzete-
ga po vprašalniku »Student Experience of Bullying during Clinical Placement
(SEBDCP) questionnaire« (Birks in sod., 2017), ki je bil razvit in prilagojen na
populacijo študentov zdravstvene nege iz vprašalnika Hewett (2010). V na-
men obdelave podatkov so bile uporabljene metode opisne statistike (frek
venčna razporeditev, aritmetična sredina in standardni odklon), s pomočjo
katerih smo grafično prikazali urejene vrednosti, izračunali povprečne vred
nosti ter razpršenost podatkov. Analizo smo izvedli s pomočjo programa
Microsoft Office Excel. Za primerjavo pridobljenih podatkov z rezultati že ob-
stoječih raziskav je bila uporabljena komparativna metoda. Uporabili smo
neslučajnostno priložnostno vzorčenje. V raziskavi so sodelovali študenti ene
izmed slovenskih fakultet, ki so bili vpisani v dodiplomski študijski program
zdravstvene nege. Vključeni so bili študenti vseh treh letnikov rednega in iz-
rednega študija, vključno z absolventi. Raziskava je bila izvedena z elektron-
skim anketnim vprašalnikom 1KA, ki je bil pršen s pomočjo socialnega omrež-
ja Facebook po zaprtih skupinah študentov posameznih letnikov. Raziskava
je potekala od 20. 6. do 30. 10. 2019. V raziskavi je sodelovalo 146 študentov,
od tega 14 (10 %) moških in 132 (90 %) žensk. Povprečna starost anketiranih
študentov je bila 22 let, pri čemer je maksimum znašal 27 let, minimum pa
19 let (SD = 1,42). Pred vstopom v raziskovalno okolje smo Komisijo za etič-
na vprašanja izbrane fakultete prosili za etično presojo raziskave in si pridobi-
li dovoljenje za izvedbo raziskave. Upoštevali smo Kodeks etike v zdravstveni
negi in oskrbi Slovenije (2014) in načela Helsinške deklaracije (World Medical
Association, 2001). Omejitev raziskave je predstavljal predvsem vzorec, saj je
v raziskavi sodelovalo zgolj 146 študentov izključno ene izmed slovenskih fa-
kultet za zdravstveno nego, zato podatkov ne moremo posploševati.
324
