Page 331 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 331
tivacija zaposlenih v socialnovarstvenih
zavodih v odvisnosti od delovne dobe
in stopnje izobrazbe
Patricija Lunežnik, Ana Sajovic, Polona Šprajc
Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede, Žitna ulica 15, 2000 Maribor
patricija.luneznik1@student.um.si, ana.sajovic@student.um.si,
polona.sprajc@um.si
Povzetek
Uvod: Z razumevanjem motivacije in uvidom v produktivnost posameznikov lahko iz-
beremo strategijo motiviranja, ki privede do boljše produktivnosti. Namen te raziskave
je bil ugotoviti, ali se motivacija zaposlenih v izbranem socialnovarstvenem zavodu raz-
likuje glede na delovno dobo in stopnjo izobrazbe. Metode: Uporabljena je bila kvantita-
tivna metodologija. Kot instrument raziskave je bil uporabljen anketni vprašalnik, sestav-
ljen iz demografskih podatkov in Motivation Sources Inventory vprašalnika. Postavljeni sta
bili dve hipotezi, ki sta bili testirani s t-testom za neodvisna vzorca v programu SPSS. Re-
zultati: Predpostavka, da je pri zaposlenih v socialnovarstvenih zavodih z daljšo delovno
dobo motivacija za delo nižja kot pri zaposlenih, katerih delovna doba je krajša, je bila
potrjena (t = 3,255; p = 0,003). Predpostavka, da je pri zaposlenih v socialnovarstvenih
zavodih z višjo stopnjo izobrazbe motivacija za delo višja kot pri zaposlenih, katerih sto-
pnja izobrazbe je nižja, je bila ovržena (t = –0,313; p = 0,757). Najvišjo povprečno vred-
nost dejavnikov motivacije so imeli dejavniki notranje motivacije (5,40 od maksimalno
7,00). Razprava: Ugotovljena je bila statistično pomembna razlika med motivacijo zapos-
lenih s krajšo in daljšo delovno dobo. Pomembne razlike med motivacijo zaposlenih
glede na stopnjo izobrazbe niso bile ugotovljene. Glede na rezultate povprečnih vred-
nosti sklopov motivacijskih dejavnikov se predvideva, da zaposlene najbolj motivirajo
dejavniki notranje samopodobe.
Ključne besede: dejavniki motivacije, notranja motivacija, zunanja motivacija.
Uvod
Razumevanje motivacije je zelo pomembno, saj nam poda uvid v razlike med
produktivnostjo posameznikov (Huber, 2010). Večji, kot je vzgib motivacije s
strani zunanjih dejavnikov, manj zanimanja in truda pokaže posameznik za
delo (Toode in sod., 2014). Nizka produktivnost, nezadovoljstvo na delovnem
mestu in nizka motivacija se v literaturi navajajo kot pomemben problem v
zdravstvu (Duddle in Boughton, 2007; Vessey in sod., 2010). Dobnik in Lorber
(2013) sta ugotovili, da motivacija statistično pomembno vpliva na kakovost v
zdravstveni negi. Poznavanje motiviranosti zaposlenih je za vodje v zdravst-
zavodih v odvisnosti od delovne dobe
in stopnje izobrazbe
Patricija Lunežnik, Ana Sajovic, Polona Šprajc
Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede, Žitna ulica 15, 2000 Maribor
patricija.luneznik1@student.um.si, ana.sajovic@student.um.si,
polona.sprajc@um.si
Povzetek
Uvod: Z razumevanjem motivacije in uvidom v produktivnost posameznikov lahko iz-
beremo strategijo motiviranja, ki privede do boljše produktivnosti. Namen te raziskave
je bil ugotoviti, ali se motivacija zaposlenih v izbranem socialnovarstvenem zavodu raz-
likuje glede na delovno dobo in stopnjo izobrazbe. Metode: Uporabljena je bila kvantita-
tivna metodologija. Kot instrument raziskave je bil uporabljen anketni vprašalnik, sestav-
ljen iz demografskih podatkov in Motivation Sources Inventory vprašalnika. Postavljeni sta
bili dve hipotezi, ki sta bili testirani s t-testom za neodvisna vzorca v programu SPSS. Re-
zultati: Predpostavka, da je pri zaposlenih v socialnovarstvenih zavodih z daljšo delovno
dobo motivacija za delo nižja kot pri zaposlenih, katerih delovna doba je krajša, je bila
potrjena (t = 3,255; p = 0,003). Predpostavka, da je pri zaposlenih v socialnovarstvenih
zavodih z višjo stopnjo izobrazbe motivacija za delo višja kot pri zaposlenih, katerih sto-
pnja izobrazbe je nižja, je bila ovržena (t = –0,313; p = 0,757). Najvišjo povprečno vred-
nost dejavnikov motivacije so imeli dejavniki notranje motivacije (5,40 od maksimalno
7,00). Razprava: Ugotovljena je bila statistično pomembna razlika med motivacijo zapos-
lenih s krajšo in daljšo delovno dobo. Pomembne razlike med motivacijo zaposlenih
glede na stopnjo izobrazbe niso bile ugotovljene. Glede na rezultate povprečnih vred-
nosti sklopov motivacijskih dejavnikov se predvideva, da zaposlene najbolj motivirajo
dejavniki notranje samopodobe.
Ključne besede: dejavniki motivacije, notranja motivacija, zunanja motivacija.
Uvod
Razumevanje motivacije je zelo pomembno, saj nam poda uvid v razlike med
produktivnostjo posameznikov (Huber, 2010). Večji, kot je vzgib motivacije s
strani zunanjih dejavnikov, manj zanimanja in truda pokaže posameznik za
delo (Toode in sod., 2014). Nizka produktivnost, nezadovoljstvo na delovnem
mestu in nizka motivacija se v literaturi navajajo kot pomemben problem v
zdravstvu (Duddle in Boughton, 2007; Vessey in sod., 2010). Dobnik in Lorber
(2013) sta ugotovili, da motivacija statistično pomembno vpliva na kakovost v
zdravstveni negi. Poznavanje motiviranosti zaposlenih je za vodje v zdravst-
