Page 329 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 329
oli. 104 (72 %) študenti se nikoli niso počutili, da so v nevarnosti. Študen- urška lah, barbara donik, nataša mlinar reljić
ti se zaradi doživljanja vertikalnega nasilja v kliničnem okolju najpogosteje
počutijo manjvredno, jezno, v zadregi, potrto, zmedeno in ponižano.
Razprava
Ugotavljamo, da je več kot polovica študentov odgovorila, da so v preteklem
letu na klinični praksi doživeli nasilje. Do podobnih ugotovitev v raziskavi pri-
hajajo tudi Budden in sod. (2017), ki ugotavljajo, da je polovica študentov do-
živela nasilje v času kliničnih vaj. Nekateri študenti nasilja niso doživeli, dru-
gi pa so bili izpostavljeni vedenju, za katerega niso vedeli, ali je opredeljeno
kot nasilje ali ne. Ugotovili smo, da so najpogostejši vršilci vertikalnega nasil
ja tehniki zdravstvene nege, ki jim sledijo diplomirane medicinske sestre ter
bolničarji negovalci. Najpogostejši vršilci vertikalnega nasilja so torej izvajal-
ci zdravstvene nege, ki jih je v kliničnem okolju največ in s katerimi so štu-
denti med izvajanjem klinične prakse najpogosteje v stiku. Budden in sod.
(2017) ter Minton in sod. (2018) ugotavljajo, da so na prvem mestu kot vršil-
ke vertikalnega nasilja nad študenti diplomirane medicinske sestre, sledijo
jim tehniki zdravstvene nege, klinični mentorji in tudi managerji zdravstve-
ne nege. Študenti zdravstvene nege so najpogosteje izpostavljeni doživlja-
nju vertikalnega psihičnega nasilja, manj pogosto spolnega nasilja in redko
fizičnega nasilja. Med oblikami psihičnega nasilja je bilo najbolj pogosto ne-
verbalno nasilje. Tudi Budden in sod. (2017) ter Minton in sod. (2018) ugota-
vljajo, da so študenti najpogosteje doživeli neverbalno nasilje. Študenti so se
zaradi doživljanja vertikalnega nasilja najpogosteje počutili manjvredno in
jezno. Prav tako so se pogosto počutili v zadregi, potrto, zmedeno in poniža-
no. Tee in sod. (2016) ugotavljajo, da so se študenti zaradi doživljanja vertikal-
nega nasilja pogosto počutili ranljive, prav tako se niso počutili varne. Bud-
den in sod. (2017) navajajo, da so zaradi vertikalnega nasilja študenti med
klinično prakso doživljali neprijetne občutke. Posledice doživljanja negativ-
nih čustev se odražajo na najrazličnejše načine. Ugotavljamo, da nekateri štu-
denti niso upali preveriti navodil, ko so bili v dvomih, so manj kakovostno iz-
vajali zdravstveno nego ali pa so zaradi doživljanja vertikalnega nasilja raje
manjkali na kliničnih vajah. Študenti pogosto niso prijavili vertikalnega nasil
ja, s katerim se v kliničnem okolju srečujejo.
Rezultati
Vertikalno nasilje oziroma nasilje s strani nadrejenih je pogost problem, s ka-
terim se študenti zdravstvene nege soočajo v kliničnem okolju. Študenti so
najpogosteje izpostavljeni bolj subtilnim oblikam nasilja, torej so pogosto
deležni psihičnega nasilja, pri katerem prevladuje neverbalno nasilje in nega-
tiven odnos do študentov, zaradi katerega so študenti med opravljanjem kli-
nične prakse pogosto doživljali negativna čustva. Z izvedeno raziskavo po-
stavljamo temelj pri raziskovanju vertikalnega nasilja nad študenti, smiselno
327
ti se zaradi doživljanja vertikalnega nasilja v kliničnem okolju najpogosteje
počutijo manjvredno, jezno, v zadregi, potrto, zmedeno in ponižano.
Razprava
Ugotavljamo, da je več kot polovica študentov odgovorila, da so v preteklem
letu na klinični praksi doživeli nasilje. Do podobnih ugotovitev v raziskavi pri-
hajajo tudi Budden in sod. (2017), ki ugotavljajo, da je polovica študentov do-
živela nasilje v času kliničnih vaj. Nekateri študenti nasilja niso doživeli, dru-
gi pa so bili izpostavljeni vedenju, za katerega niso vedeli, ali je opredeljeno
kot nasilje ali ne. Ugotovili smo, da so najpogostejši vršilci vertikalnega nasil
ja tehniki zdravstvene nege, ki jim sledijo diplomirane medicinske sestre ter
bolničarji negovalci. Najpogostejši vršilci vertikalnega nasilja so torej izvajal-
ci zdravstvene nege, ki jih je v kliničnem okolju največ in s katerimi so štu-
denti med izvajanjem klinične prakse najpogosteje v stiku. Budden in sod.
(2017) ter Minton in sod. (2018) ugotavljajo, da so na prvem mestu kot vršil-
ke vertikalnega nasilja nad študenti diplomirane medicinske sestre, sledijo
jim tehniki zdravstvene nege, klinični mentorji in tudi managerji zdravstve-
ne nege. Študenti zdravstvene nege so najpogosteje izpostavljeni doživlja-
nju vertikalnega psihičnega nasilja, manj pogosto spolnega nasilja in redko
fizičnega nasilja. Med oblikami psihičnega nasilja je bilo najbolj pogosto ne-
verbalno nasilje. Tudi Budden in sod. (2017) ter Minton in sod. (2018) ugota-
vljajo, da so študenti najpogosteje doživeli neverbalno nasilje. Študenti so se
zaradi doživljanja vertikalnega nasilja najpogosteje počutili manjvredno in
jezno. Prav tako so se pogosto počutili v zadregi, potrto, zmedeno in poniža-
no. Tee in sod. (2016) ugotavljajo, da so se študenti zaradi doživljanja vertikal-
nega nasilja pogosto počutili ranljive, prav tako se niso počutili varne. Bud-
den in sod. (2017) navajajo, da so zaradi vertikalnega nasilja študenti med
klinično prakso doživljali neprijetne občutke. Posledice doživljanja negativ-
nih čustev se odražajo na najrazličnejše načine. Ugotavljamo, da nekateri štu-
denti niso upali preveriti navodil, ko so bili v dvomih, so manj kakovostno iz-
vajali zdravstveno nego ali pa so zaradi doživljanja vertikalnega nasilja raje
manjkali na kliničnih vajah. Študenti pogosto niso prijavili vertikalnega nasil
ja, s katerim se v kliničnem okolju srečujejo.
Rezultati
Vertikalno nasilje oziroma nasilje s strani nadrejenih je pogost problem, s ka-
terim se študenti zdravstvene nege soočajo v kliničnem okolju. Študenti so
najpogosteje izpostavljeni bolj subtilnim oblikam nasilja, torej so pogosto
deležni psihičnega nasilja, pri katerem prevladuje neverbalno nasilje in nega-
tiven odnos do študentov, zaradi katerega so študenti med opravljanjem kli-
nične prakse pogosto doživljali negativna čustva. Z izvedeno raziskavo po-
stavljamo temelj pri raziskovanju vertikalnega nasilja nad študenti, smiselno
327
