Page 332 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 332
iskovanje za znanje, znanje za zdravje veni negi nujno, da lahko ohranjajo predanost poklicu (Toode in sod., 2014)
in zvišujejo učinkovitost pri delu (Marquis in Huston, 2012; Štraus in Piskar,
2013). Namen te raziskave je bil ugotoviti, ali se motivacija zaposlenih v iz-
branem socialnovarstvenem zavodu razlikuje glede na leta delovne dobe in
stopnjo izobrazbe. Cilj je bil ugotoviti, ali se motivacija zaposlenih v socialno-
varstvenih zavodih z leti delovne dobe znižuje in s stopnjo izobrazbe zvišuje
ter ugotoviti, kateri dejavniki najbolj vplivajo na motivacijo zaposlenih v so-
cialnovarstvenih zavodih. Postavljeni sta bili dve raziskovalni vprašanji in dve
hipotezi:
R1: Ali pri zaposlenih v socialnovarstvenih zavodih z dolžino delovne dobe
motivacija za delo upada?
R2: Ali se pri zaposlenih v socialnovarstvenih zavodih s stopnjo izobrazbe
motivacija za delo zvišuje?
H1: Pri zaposlenih v socialnovarstvenih zavodih z daljšo delovno dobo je mo-
tivacija za delo nižja kot pri zaposlenih, katerih delovna doba je krajša.
H2: Pri zaposlenih v socialnovarstvenih zavodih z višjo stopnjo izobrazbe je
motivacija za delo višja kot pri zaposlenih, katerih stopnja izobrazbe je nižja.
Metode
Raziskava je bila izvedena v socialnovarstvenem zavodu iz Savinjske statis-
tične regije. Vzorčenje je bilo nenaključno, izbran je bil priložnostni vzorec.
Pred raziskavo je bilo pridobljeno ustno soglasje vodstva institucije. Pred-
postavljeno je bilo, da bodo zaposleni v raziskavi želeli sodelovati in da bodo
realno izpolnili vprašalnik. Uporabljena je bila kvantitativna metodologija.
Instrument raziskave je bil anketni vprašalnik, sestavljen iz dveh sklopov.
Prvi sklop je zajemal vprašanja z demografskimi podatki (spol, starost, leta
delovne dobe, stopnja izobrazbe), drugi sklop pa je zajemal 30 trditev, ki jih je
bilo potrebno ovrednotiti po 7-stopenjski Likertovi lestvici, pri čemer je št. 1
pomenilo »se sploh ne strinjam« in št. 7 »se popolnoma strinjam« (Joshi in sod.,
2015). Trditve v drugem sklopu vprašalnika so bile povzete in prevedene po
vprašalniku MSI – Motivation Sources Inventory, ki sta ga pripravila Barbuto in
Scholl (1998). Sestavljen je iz 5 sklopov (notranji dejavniki motivacije, instru-
mentalna motivacija, zunanja samopodoba, notranja samopodoba, zastavl-
jeni cilji) po 6 trditev, s katerimi se ugotavlja faktorje, ki vplivajo na motivacijo
posameznika za delo. Vprašalnik je bil v eni izmed predhodnih raziskav tu-
di validiran (Bodur in Infal, 2015). V zavodu so izpolnili 26 vprašalnikov (68,4
%). Pridobljeni podatki so bili urejeni, analizirani in statistično obdelani s pro-
gramom SPSS. Uporabljena je bila metoda deskriptivne in inferenčne statis-
tike. Za testiranje H1 in H2 je bil uporabljen t-test za neodvisna vzorca. Pri te-
stiranju H1 so bile kategorije delovne dobe združene v dve večji kategoriji, in
sicer na do 15 let in nad 15 let. Prav tako so bile v dve kategoriji združene sto-
pnje izobrazbe, in sicer na IV. stopnjo ter V. in VI/1. stopnjo. Razdelitve so bile
pripravljene glede na podane odgovore v anketnih vprašalnikih z namenom
pridobitve dveh številčno uravnoteženih kategorij za izvedbo t-testa. Prever-
330
in zvišujejo učinkovitost pri delu (Marquis in Huston, 2012; Štraus in Piskar,
2013). Namen te raziskave je bil ugotoviti, ali se motivacija zaposlenih v iz-
branem socialnovarstvenem zavodu razlikuje glede na leta delovne dobe in
stopnjo izobrazbe. Cilj je bil ugotoviti, ali se motivacija zaposlenih v socialno-
varstvenih zavodih z leti delovne dobe znižuje in s stopnjo izobrazbe zvišuje
ter ugotoviti, kateri dejavniki najbolj vplivajo na motivacijo zaposlenih v so-
cialnovarstvenih zavodih. Postavljeni sta bili dve raziskovalni vprašanji in dve
hipotezi:
R1: Ali pri zaposlenih v socialnovarstvenih zavodih z dolžino delovne dobe
motivacija za delo upada?
R2: Ali se pri zaposlenih v socialnovarstvenih zavodih s stopnjo izobrazbe
motivacija za delo zvišuje?
H1: Pri zaposlenih v socialnovarstvenih zavodih z daljšo delovno dobo je mo-
tivacija za delo nižja kot pri zaposlenih, katerih delovna doba je krajša.
H2: Pri zaposlenih v socialnovarstvenih zavodih z višjo stopnjo izobrazbe je
motivacija za delo višja kot pri zaposlenih, katerih stopnja izobrazbe je nižja.
Metode
Raziskava je bila izvedena v socialnovarstvenem zavodu iz Savinjske statis-
tične regije. Vzorčenje je bilo nenaključno, izbran je bil priložnostni vzorec.
Pred raziskavo je bilo pridobljeno ustno soglasje vodstva institucije. Pred-
postavljeno je bilo, da bodo zaposleni v raziskavi želeli sodelovati in da bodo
realno izpolnili vprašalnik. Uporabljena je bila kvantitativna metodologija.
Instrument raziskave je bil anketni vprašalnik, sestavljen iz dveh sklopov.
Prvi sklop je zajemal vprašanja z demografskimi podatki (spol, starost, leta
delovne dobe, stopnja izobrazbe), drugi sklop pa je zajemal 30 trditev, ki jih je
bilo potrebno ovrednotiti po 7-stopenjski Likertovi lestvici, pri čemer je št. 1
pomenilo »se sploh ne strinjam« in št. 7 »se popolnoma strinjam« (Joshi in sod.,
2015). Trditve v drugem sklopu vprašalnika so bile povzete in prevedene po
vprašalniku MSI – Motivation Sources Inventory, ki sta ga pripravila Barbuto in
Scholl (1998). Sestavljen je iz 5 sklopov (notranji dejavniki motivacije, instru-
mentalna motivacija, zunanja samopodoba, notranja samopodoba, zastavl-
jeni cilji) po 6 trditev, s katerimi se ugotavlja faktorje, ki vplivajo na motivacijo
posameznika za delo. Vprašalnik je bil v eni izmed predhodnih raziskav tu-
di validiran (Bodur in Infal, 2015). V zavodu so izpolnili 26 vprašalnikov (68,4
%). Pridobljeni podatki so bili urejeni, analizirani in statistično obdelani s pro-
gramom SPSS. Uporabljena je bila metoda deskriptivne in inferenčne statis-
tike. Za testiranje H1 in H2 je bil uporabljen t-test za neodvisna vzorca. Pri te-
stiranju H1 so bile kategorije delovne dobe združene v dve večji kategoriji, in
sicer na do 15 let in nad 15 let. Prav tako so bile v dve kategoriji združene sto-
pnje izobrazbe, in sicer na IV. stopnjo ter V. in VI/1. stopnjo. Razdelitve so bile
pripravljene glede na podane odgovore v anketnih vprašalnikih z namenom
pridobitve dveh številčno uravnoteženih kategorij za izvedbo t-testa. Prever-
330
