Page 37 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 37
5 % celodnevnega vnosa energije, v primerjavi z živalskimi beljakovinami nika gregorc, marjana benigar manias, boštjan žvanut
tveganje za ovulacijsko neplodnost 50 % manjše. Ker imajo živalske beljako-
vine visoko biološko vrednost, jih ni treba uživati v večjih količinah (Pokorn,
2003). Maščobe so pomemben vir energije, predvsem pri ljudeh, ki opravl-
jajo težka fizična dela in so energijske potrebe večje (Ministrstvo za zdravje,
2004). Najpomembnejša komponenta maščob so maščobne kisline. Esencial-
ne maščobne kisline so tiste, ki jih naše telo ne more proizvesti samo, vendar
jih je treba vnesti v telo s hrano (Poličnik, 2018). Med esencialne maščobne
kisline uvrščamo omega-3 maščobne kisline in omega-6 maščobne kisline.
Omega-3 maščobne kisline so vrsta nenasičenih maščobnih kislin (Inštitut za
nutricionistiko, 2016b). Omega-3 maščobne kisline uravnavajo hormonsko
ravnovesje in omogočajo povečan dotok krvi v reproduktivne organe (Koro-
šak, 2018). Nahajajo se v morskih ribah, repičnem olju, oreščkih, semenih in
mastnih ribah (Stanojević, 2010). Omega-6 maščobne kisline pa se nahajajo v
vseh rastlinskih oljih in mesu (Stanojević, 2010). Maščobe imajo pomembno
vlogo pri nastanku celičnih membran in so surovina za nastanek ženskih in
moških spolnih hormonov (Lanbein in Skalnik, 2007).
Mikrohranila za krepitev plodnosti
Pomanjkanje cinka lahko pri moškem in ženski povzroči kromosomske spre-
membe, saj je pomembna sestavina genskega materiala, zmanjšuje plodnost
in tudi poveča nevarnost za splav (Bracken, 2017). Cink se pri moških nahaja v
prostati (Milič, Kuščer, Pirš, Koren in Percl, 2008). Visoke koncentracije cinka v
spermi imajo pomembno vlogo pri razvoju zunanjega ovoja in repa semen-
čice (Bracken, 2017). Wong idr. (2002) so opravili študijo, v kateri so slabo plo-
dni moški prejemali kombinacijo cinka in folne kisline, kar je povečalo števi-
lo semenčic za 74 %. Priporočljiv dnevni vnos cinka za odraslo osebo je 7–10
mg (Inštitut za nutricionistiko, 2016a). Dober vir cinka predstavljajo (povzeto
po Inštitut za nutricionistiko, 2016a): ostriga (22 mg/ 100 g), sezamovo seme
(8 mg/ 100 g), indijski oreščki (6 mg/ 100 g), soja (5 mg/ 100 g), govedina (4
mg/ 100 g). Vitamin C je antioksidant, krepi obrambne sposobnosti belih krv-
ničk in povečuje število protiteles. Sodeluje pri nastajanju in obnavljanju ve-
zivnega tkiva (Mravlje in Pokorn, 2011). Vitamin C je antioksidant, ki pripomo-
re tudi k boljši reprodukciji pri ženskah (Bracken, 2017). Vitamin C pri moških
poveča število semenčic za eno tretjino (Bracken, 2017). Priporočljiv dnevni
vnos za odraslo osebo je 80 mg (Inštitut za nutricionistiko, 2016c). Pomanjka-
nje vitamina C pa lahko povzroči spremembe v genskem materialu sperme,
zato je priporočljivo, da se vnos le-tega poveča na 110 mg na dan v času načr-
tovanja nosečnosti (Hosseini in Eslamian, 2014). Dobri viri vitamina C so (pov-
zeto po Inštitut za nutricionistiko, 2016c): črni ribez (177 mg/ 100 g), rdeča pa-
prika (116 mg /100 g), brstični ohrovt (112 mg/ 100 g), cvetača (56 mg/ 100
g), pomaranča (45 mg/ 100 g). Selen v telesu deluje kot antioksidant, ki orga-
nizem varuje pred prostimi radikali. Pomembno vlogo ima tudi pri nastaja-
nju sperme in omogoča boljšo gibljivost ter število semenčic v zdravi sper-
mi (Bracken, 2017). Priporočljiv dnevni vnos selena za odraslo osebo je 30–70
35
tveganje za ovulacijsko neplodnost 50 % manjše. Ker imajo živalske beljako-
vine visoko biološko vrednost, jih ni treba uživati v večjih količinah (Pokorn,
2003). Maščobe so pomemben vir energije, predvsem pri ljudeh, ki opravl-
jajo težka fizična dela in so energijske potrebe večje (Ministrstvo za zdravje,
2004). Najpomembnejša komponenta maščob so maščobne kisline. Esencial-
ne maščobne kisline so tiste, ki jih naše telo ne more proizvesti samo, vendar
jih je treba vnesti v telo s hrano (Poličnik, 2018). Med esencialne maščobne
kisline uvrščamo omega-3 maščobne kisline in omega-6 maščobne kisline.
Omega-3 maščobne kisline so vrsta nenasičenih maščobnih kislin (Inštitut za
nutricionistiko, 2016b). Omega-3 maščobne kisline uravnavajo hormonsko
ravnovesje in omogočajo povečan dotok krvi v reproduktivne organe (Koro-
šak, 2018). Nahajajo se v morskih ribah, repičnem olju, oreščkih, semenih in
mastnih ribah (Stanojević, 2010). Omega-6 maščobne kisline pa se nahajajo v
vseh rastlinskih oljih in mesu (Stanojević, 2010). Maščobe imajo pomembno
vlogo pri nastanku celičnih membran in so surovina za nastanek ženskih in
moških spolnih hormonov (Lanbein in Skalnik, 2007).
Mikrohranila za krepitev plodnosti
Pomanjkanje cinka lahko pri moškem in ženski povzroči kromosomske spre-
membe, saj je pomembna sestavina genskega materiala, zmanjšuje plodnost
in tudi poveča nevarnost za splav (Bracken, 2017). Cink se pri moških nahaja v
prostati (Milič, Kuščer, Pirš, Koren in Percl, 2008). Visoke koncentracije cinka v
spermi imajo pomembno vlogo pri razvoju zunanjega ovoja in repa semen-
čice (Bracken, 2017). Wong idr. (2002) so opravili študijo, v kateri so slabo plo-
dni moški prejemali kombinacijo cinka in folne kisline, kar je povečalo števi-
lo semenčic za 74 %. Priporočljiv dnevni vnos cinka za odraslo osebo je 7–10
mg (Inštitut za nutricionistiko, 2016a). Dober vir cinka predstavljajo (povzeto
po Inštitut za nutricionistiko, 2016a): ostriga (22 mg/ 100 g), sezamovo seme
(8 mg/ 100 g), indijski oreščki (6 mg/ 100 g), soja (5 mg/ 100 g), govedina (4
mg/ 100 g). Vitamin C je antioksidant, krepi obrambne sposobnosti belih krv-
ničk in povečuje število protiteles. Sodeluje pri nastajanju in obnavljanju ve-
zivnega tkiva (Mravlje in Pokorn, 2011). Vitamin C je antioksidant, ki pripomo-
re tudi k boljši reprodukciji pri ženskah (Bracken, 2017). Vitamin C pri moških
poveča število semenčic za eno tretjino (Bracken, 2017). Priporočljiv dnevni
vnos za odraslo osebo je 80 mg (Inštitut za nutricionistiko, 2016c). Pomanjka-
nje vitamina C pa lahko povzroči spremembe v genskem materialu sperme,
zato je priporočljivo, da se vnos le-tega poveča na 110 mg na dan v času načr-
tovanja nosečnosti (Hosseini in Eslamian, 2014). Dobri viri vitamina C so (pov-
zeto po Inštitut za nutricionistiko, 2016c): črni ribez (177 mg/ 100 g), rdeča pa-
prika (116 mg /100 g), brstični ohrovt (112 mg/ 100 g), cvetača (56 mg/ 100
g), pomaranča (45 mg/ 100 g). Selen v telesu deluje kot antioksidant, ki orga-
nizem varuje pred prostimi radikali. Pomembno vlogo ima tudi pri nastaja-
nju sperme in omogoča boljšo gibljivost ter število semenčic v zdravi sper-
mi (Bracken, 2017). Priporočljiv dnevni vnos selena za odraslo osebo je 30–70
35
