Page 38 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 38
iskovanje za znanje, znanje za zdravje µg (NIJZ, 2016a). Dobri viri selena losos (180 µg/ 100 g živila), brazilski orešč-
ki (103 µg/ 100 g), škampi oz. lignji (45 µg/ 100 g), indijski oreščki (20 µg/ 100
g) in soja (18 µg/ 100 g). Vitamin D uravnava imunski sistem, ki ima tudi po-
membno vlogo za spočetje in zanositev. Vitamin D zaustavi imunski sistem,
ki se na »tujo« DNA partnerja pretirano odzove, s tem omogoči spočetje in
obdrži nosečnost (Bracken, 2017). Nizke vrednosti vitamina D se pri moškem
lahko odražajo kot slaba gibljivost semenčic in nenormalna oblika semenčic
(Bracken, 2017). Priporočljiv dnevni vnos vitamina D za odraslo osebo je 20 µg
(NIJZ, 2016a). Dobri viri vitamina D so (povzeto po Inštitut za nutricionistiko,
2016): ribje olje (250 µg/ 100 g živila), losos (16 µg/ 100 g), sardine (11 µg/ 100
g), jajca (3 µg/ 100 g) in polnomastni sir (1 µg/ 100 g). Pri moški neplodnosti
sta najpomembnejši aminokislini L-arginin in L-karnitin. Za produkcijo sper-
me je bistven L-arginin, ki jo tudi ščiti pred oksidativno poškodbo (Bracken,
2017). Dobri viri L-arginina so mlečni izdelki, perutnina, morska hrana, pšenič-
ni kalčki, sezamova, bučna in sončnična semena, orehi, soja in čičerika (Athle-
te, 2015). Če se poviša vrednost L-karnitina v semenčicah, se ob tem poveča-
ta tudi gibljivost in število semenčic (Bracken, 2017). Dober vir L-karnitina je
meso, v rastlinskih živilih ga skoraj ne najdemo ali pa v izredno majhnih količi-
nah (Korošec, b.d.). Folna kislina je vitamin iz skupine B (Milič idr., 2008). Pripo-
ročljivo je, da ženske pred zanositvijo povečajo vnos folne kisline, saj ima po-
membno vlogo pri človeški reprodukciji (Chiu, 2018). Folna kislina vpliva tudi
na normalen razvoj nevralne cevi otroka, oblikuje DNK in vpliva na razmno-
ževanje celic (Kažinić Kreho, 2011). Priporočen dnevni vnos folne kisline je 300
µg (NIJZ, 2016a). Dobri viri folne kisline so (povzeto po Inštitut za nutricionisti-
ko, 2016b): čičerika (557 µg/ 100 g), črn fižol (444 µg/ 100 g), soja (190 µg/ 100
g), kuhana leča (181 µg/ 100 g), špinača (145 µg/ 100 g). Bracken (2017) nava-
ja, da je vitamin E antioksidant in dokazano poveča plodnost pri obeh spo-
lih. Priporočen dnevni vnos za odraslo osebo je 12 mg, vendar vrednosti ne
smejo presegati 300 mg dnevno, saj lahko škodljivo vpliva na zdravje (Inšti-
tut za nutricionistiko, 2016d). Dobri viri vitamina E so (povzeto po Inštitut za
nutricionistiko, 2016d): olje iz pšeničnih kalčkov (151 mg/ 100 g), repično olje
(50 mg/ 100 g), Mandlji, lešniki (26 mg/ 100 g), pšenični kalčki (22 mg/ 100 g),
arašidi (10 mg/ 100 g).
Razvita e-vsebina
Razvita e-vsebina je dostopna na spletni strani projekta PreconNet (Gregorc,
Benigar in Žvanut, 2020). Sestoji iz 33 strani, v njej so v začetku predstavlje-
ne organizacije, ki pri samem projektu sodelujejo. V nadaljevanju se prikaže
»dietetičarka«, ki uporabniku skozi celotno e-vsebino podaja nasvete in opo-
zarja, na kaj vse morajo biti pari pozorni na področju prehrane v času načrto-
vanja nosečnosti. Med samo e-vsebino nas spremljata tudi Maja in Jaka, ki se
na začetku predstavita, v nadaljevanju pa se Maja prikaže ob priporočilih za
ženske, Jaka pa ob priporočilih za moške. Hranila za moške in ženske so loče-
na, prav tako so pri vsakem spolu predstavljena druga živila, kljub temu, da
se določena hranila med spoloma ponovijo. Pri vsakem hranilu je dietetičar-
36
ki (103 µg/ 100 g), škampi oz. lignji (45 µg/ 100 g), indijski oreščki (20 µg/ 100
g) in soja (18 µg/ 100 g). Vitamin D uravnava imunski sistem, ki ima tudi po-
membno vlogo za spočetje in zanositev. Vitamin D zaustavi imunski sistem,
ki se na »tujo« DNA partnerja pretirano odzove, s tem omogoči spočetje in
obdrži nosečnost (Bracken, 2017). Nizke vrednosti vitamina D se pri moškem
lahko odražajo kot slaba gibljivost semenčic in nenormalna oblika semenčic
(Bracken, 2017). Priporočljiv dnevni vnos vitamina D za odraslo osebo je 20 µg
(NIJZ, 2016a). Dobri viri vitamina D so (povzeto po Inštitut za nutricionistiko,
2016): ribje olje (250 µg/ 100 g živila), losos (16 µg/ 100 g), sardine (11 µg/ 100
g), jajca (3 µg/ 100 g) in polnomastni sir (1 µg/ 100 g). Pri moški neplodnosti
sta najpomembnejši aminokislini L-arginin in L-karnitin. Za produkcijo sper-
me je bistven L-arginin, ki jo tudi ščiti pred oksidativno poškodbo (Bracken,
2017). Dobri viri L-arginina so mlečni izdelki, perutnina, morska hrana, pšenič-
ni kalčki, sezamova, bučna in sončnična semena, orehi, soja in čičerika (Athle-
te, 2015). Če se poviša vrednost L-karnitina v semenčicah, se ob tem poveča-
ta tudi gibljivost in število semenčic (Bracken, 2017). Dober vir L-karnitina je
meso, v rastlinskih živilih ga skoraj ne najdemo ali pa v izredno majhnih količi-
nah (Korošec, b.d.). Folna kislina je vitamin iz skupine B (Milič idr., 2008). Pripo-
ročljivo je, da ženske pred zanositvijo povečajo vnos folne kisline, saj ima po-
membno vlogo pri človeški reprodukciji (Chiu, 2018). Folna kislina vpliva tudi
na normalen razvoj nevralne cevi otroka, oblikuje DNK in vpliva na razmno-
ževanje celic (Kažinić Kreho, 2011). Priporočen dnevni vnos folne kisline je 300
µg (NIJZ, 2016a). Dobri viri folne kisline so (povzeto po Inštitut za nutricionisti-
ko, 2016b): čičerika (557 µg/ 100 g), črn fižol (444 µg/ 100 g), soja (190 µg/ 100
g), kuhana leča (181 µg/ 100 g), špinača (145 µg/ 100 g). Bracken (2017) nava-
ja, da je vitamin E antioksidant in dokazano poveča plodnost pri obeh spo-
lih. Priporočen dnevni vnos za odraslo osebo je 12 mg, vendar vrednosti ne
smejo presegati 300 mg dnevno, saj lahko škodljivo vpliva na zdravje (Inšti-
tut za nutricionistiko, 2016d). Dobri viri vitamina E so (povzeto po Inštitut za
nutricionistiko, 2016d): olje iz pšeničnih kalčkov (151 mg/ 100 g), repično olje
(50 mg/ 100 g), Mandlji, lešniki (26 mg/ 100 g), pšenični kalčki (22 mg/ 100 g),
arašidi (10 mg/ 100 g).
Razvita e-vsebina
Razvita e-vsebina je dostopna na spletni strani projekta PreconNet (Gregorc,
Benigar in Žvanut, 2020). Sestoji iz 33 strani, v njej so v začetku predstavlje-
ne organizacije, ki pri samem projektu sodelujejo. V nadaljevanju se prikaže
»dietetičarka«, ki uporabniku skozi celotno e-vsebino podaja nasvete in opo-
zarja, na kaj vse morajo biti pari pozorni na področju prehrane v času načrto-
vanja nosečnosti. Med samo e-vsebino nas spremljata tudi Maja in Jaka, ki se
na začetku predstavita, v nadaljevanju pa se Maja prikaže ob priporočilih za
ženske, Jaka pa ob priporočilih za moške. Hranila za moške in ženske so loče-
na, prav tako so pri vsakem spolu predstavljena druga živila, kljub temu, da
se določena hranila med spoloma ponovijo. Pri vsakem hranilu je dietetičar-
36
