Page 36 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 36
iskovanje za znanje, znanje za zdravje - Razvoj e-vsebine na temo: pomen prehrane pri povečanju možnosti zano-
sitve, za katero smo uporabili spletno orodje za razvoj e-vsebin H5P;
V obdobju od 20.2.2019 do 1.8.2019 smo pregledali relevantne vire. Za pre-
gled strokovne literature smo uporabili bibliografski sistem COBISS. Do razi-
skovalnih člankov smo dostopali preko specializiranih zbirk podatkov, kot so:
ScienceDirect, PubMed, EBSCO, BMJ Journals, Google Učenjak idr., ki so na vo-
ljo na fakulteti. Za iskanje smo uporabili naslednje ključne besede in njihove
povezave: neplodnost (angl. »infertility«), spolni hormoni (angl. »sex hormo-
nes«), folna kislina (angl. »folic acid«), vitamini (angl. »vitamins«), beljakovine
(angl. »proteins«), maščobe (angl. »fat«), ogljikovi hidrati (angl. »carbohydra-
tes«) prehrana (angl. »nutrition«), prehranska priporočila (angl. »nutrition re-
commendations«), reprodukcija (angl. »reproduction«). Za razvoj e-vsebine
smo uporabili spletno orodje za razvoj e-vsebin H5P. Gre za preprosto orod-
je, ki omogoča izdelavo interaktivnih e-vsebin, primernih za objavo na sve-
tovnem spletu. Slike, ki smo jih uporabili v e-vsebini, smo pridobili na spletni
strani Freepik, ki nudi brezplačno uporabo slik za komercialne namene (Free-
pik, 2010). Za izdelavo figur, ki spremljajo uporabnika skozi samo e-vsebino,
smo uporabili spletno mesto StoryboardThat (StoryboardThat, 2020).
Rezultati
Ugotovitve pregleda literature
Hrana je vir hranil, ki jih delimo na makrohranila in mikrohranila. Med makro-
hranila uvrščamo beljakovine, maščobe in ogljikove hidrate (Poličnik, 2018).
Ta telesu nudijo potrebno energijo za delo in toploto ter sodelujejo v izgrad-
nji celic, tkiv in organov (Suwa Stanojević, 2010). Mikrohranila v telo vnašamo
v bistveno nižjih odmerkih (Poličnik, 2018). Med le-te uvrščamo vitamine, ki
so potrebni za imunsko delovanje, strjevanje krvi ter druge funkcije, in mine-
rale, ki imajo pomembno vlogo pri rasti, zdravju kosti, ravnovesju tekočin in
številnih drugih procesih (Streit, 2018). Ogljikovi hidrati so organska snov, ki je
na zemlji najbolj razširjena in je pomemben vir energije v človeškem organiz-
mu. Njihova vloga je oskrba celic z energijo (Lanbein in Skalnik, 2007). Imajo
pomembno vlogo v razvoju črevesne mikroflore, pri proizvodnji različnih vi-
taminov in absorpciji mineralnih snovi ter maščob (Poličnik, 2018). Kakovost
in količina ogljikovih hidratov vplivata na homeostazo glukoze in občutljivost
na inzulin, kar lahko vpliva na proizvodnjo jajčnikov in njihovo funkcijo. Živila
z nizkim glikemičnim indeksom pri ženskah s policističnimi jajčniki zmanjšajo
raven testosterona v obtoku, kar bi lahko okrepilo ovulacijsko funkcijo (Chiu,
Chavarro in Souter, 2018). Beljakovine so osnovni gradnik celic, organov, tkiv
in organizem oskrbujejo z aminokislinami in drugimi dušikovimi spojinami
(Poličnik, 2018). Brez beljakovin se naše telo ne more razvijati, rasti in obnavl-
jati (Hlastan Ribič, 2006). Beljakovine v presnovi tvorijo pomembne hormo-
ne, kot so rastni in spolni hormoni, inzulin ter encime, ki v telesu vodijo vse
kemične procese (Lanbein in Skalnik, 2007). Chavarro, Rich-Edwards, Rosner
in Willett (2008) so med preučevanjem žensk, ki se soočajo z ovulacijsko ne-
plodnostjo, ugotovili, da je pri uživanju rastlinskih beljakovin, ki predstavlja-
34
sitve, za katero smo uporabili spletno orodje za razvoj e-vsebin H5P;
V obdobju od 20.2.2019 do 1.8.2019 smo pregledali relevantne vire. Za pre-
gled strokovne literature smo uporabili bibliografski sistem COBISS. Do razi-
skovalnih člankov smo dostopali preko specializiranih zbirk podatkov, kot so:
ScienceDirect, PubMed, EBSCO, BMJ Journals, Google Učenjak idr., ki so na vo-
ljo na fakulteti. Za iskanje smo uporabili naslednje ključne besede in njihove
povezave: neplodnost (angl. »infertility«), spolni hormoni (angl. »sex hormo-
nes«), folna kislina (angl. »folic acid«), vitamini (angl. »vitamins«), beljakovine
(angl. »proteins«), maščobe (angl. »fat«), ogljikovi hidrati (angl. »carbohydra-
tes«) prehrana (angl. »nutrition«), prehranska priporočila (angl. »nutrition re-
commendations«), reprodukcija (angl. »reproduction«). Za razvoj e-vsebine
smo uporabili spletno orodje za razvoj e-vsebin H5P. Gre za preprosto orod-
je, ki omogoča izdelavo interaktivnih e-vsebin, primernih za objavo na sve-
tovnem spletu. Slike, ki smo jih uporabili v e-vsebini, smo pridobili na spletni
strani Freepik, ki nudi brezplačno uporabo slik za komercialne namene (Free-
pik, 2010). Za izdelavo figur, ki spremljajo uporabnika skozi samo e-vsebino,
smo uporabili spletno mesto StoryboardThat (StoryboardThat, 2020).
Rezultati
Ugotovitve pregleda literature
Hrana je vir hranil, ki jih delimo na makrohranila in mikrohranila. Med makro-
hranila uvrščamo beljakovine, maščobe in ogljikove hidrate (Poličnik, 2018).
Ta telesu nudijo potrebno energijo za delo in toploto ter sodelujejo v izgrad-
nji celic, tkiv in organov (Suwa Stanojević, 2010). Mikrohranila v telo vnašamo
v bistveno nižjih odmerkih (Poličnik, 2018). Med le-te uvrščamo vitamine, ki
so potrebni za imunsko delovanje, strjevanje krvi ter druge funkcije, in mine-
rale, ki imajo pomembno vlogo pri rasti, zdravju kosti, ravnovesju tekočin in
številnih drugih procesih (Streit, 2018). Ogljikovi hidrati so organska snov, ki je
na zemlji najbolj razširjena in je pomemben vir energije v človeškem organiz-
mu. Njihova vloga je oskrba celic z energijo (Lanbein in Skalnik, 2007). Imajo
pomembno vlogo v razvoju črevesne mikroflore, pri proizvodnji različnih vi-
taminov in absorpciji mineralnih snovi ter maščob (Poličnik, 2018). Kakovost
in količina ogljikovih hidratov vplivata na homeostazo glukoze in občutljivost
na inzulin, kar lahko vpliva na proizvodnjo jajčnikov in njihovo funkcijo. Živila
z nizkim glikemičnim indeksom pri ženskah s policističnimi jajčniki zmanjšajo
raven testosterona v obtoku, kar bi lahko okrepilo ovulacijsko funkcijo (Chiu,
Chavarro in Souter, 2018). Beljakovine so osnovni gradnik celic, organov, tkiv
in organizem oskrbujejo z aminokislinami in drugimi dušikovimi spojinami
(Poličnik, 2018). Brez beljakovin se naše telo ne more razvijati, rasti in obnavl-
jati (Hlastan Ribič, 2006). Beljakovine v presnovi tvorijo pomembne hormo-
ne, kot so rastni in spolni hormoni, inzulin ter encime, ki v telesu vodijo vse
kemične procese (Lanbein in Skalnik, 2007). Chavarro, Rich-Edwards, Rosner
in Willett (2008) so med preučevanjem žensk, ki se soočajo z ovulacijsko ne-
plodnostjo, ugotovili, da je pri uživanju rastlinskih beljakovin, ki predstavlja-
34
