Page 381 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 381
primarni ravni; v drugi ustanovi, ki spada med terciarne zdravstvene de- filip krajnc, saša kadivec
javnosti, pa vse tam zaposlene diplomirane medicinske sestre. V raziskavo
smo skupaj vključili 120 diplomiranih medicinskih sester. Vrnjenih smo dobi-
li skupaj 110 vprašalnikov, kar predstavlja 91,6 % odzivnost. Izmed vseh an-
ketirancev jih je 53 (48,18 %) zaposlenih v primarni zdravstveni dejavnosti in
57 (51,82 %) zaposlenih v terciarni zdravstveni dejavnosti. 5 (4,55 %) anketi-
rancev je magistrov oziroma magistric zdravstvene nege. Raziskavo smo izv-
edli po pridobitvi soglasja s strani kolegijev služb zdravstvene nege in oskr-
be v ustanovah, kjer smo anketirali medicinske sestre. Raziskavo smo izvedli
v maju in juniju 2018. Statistično analizo obdelave podatkov smo izvedli s
programom SPSS 24.0. Najprej smo naredili opisno statistiko, v nadaljevan-
ju pa smo s pomočjo bivariatne analize proučevali statistično pomemben
vpliv let delovnih izkušenj, delovne dobe in vključenosti v raziskave na od-
nos medicinskih sester do raziskovanja v zdravstveni negi. Za nadaljnjo statis-
tično analizo smo uporabili neparametrična Mann-Whitney test in Kruskal
Wallis test. Pri rezultatih testov smo vedno upoštevali statistično pomemb-
nost pri p < 0,05.
Rezultati
V tabeli 1 je prikazan odnos medicinskih sester do raziskovanja in na doka-
zih podprte prakse. Zraven tega smo še ugotovili, kateri so dejavniki, ki vpliv-
ajo na odnos do raziskovanja in s katerimi ovirami se soočajo. Pomemben
dejavnik, ki vpliva na odnos je izobraževanje. Oviri, ki jih medicinske sestre
izpostavljajo sta znanje in čas (Tabela 1).
Tabela 1: Odnos medicinskih sester do raziskovanja in dejavniki, ki vplivajo nanj
Trditev n x̄ s min max
110 4,23 0,90 1 5
Zelo je pomembno, da zdravstvena nega temelji na
znanstvenih dokazih. 110 4,15 0,75 2 5
110 3,74 0,90 1 5
Rad bi, da to, kar delam v praksi, tudi temelji na znanstvenih 110 3,66 0,87 1 5
dokazih. 110 3,76 0,88 1 5
110 3,39 0,99 1 5
Vodstvo me pri raziskovalnem delu podpira in ga spodbuja. 110 3,55 1,12 1 4
Odnos do raziskovanja se zgradi v času izobraževanja, zato
je v šolah potrebno dati več poudarka raziskovalnemu delu.
Če bi imel več časa, bi večkrat sodeloval v raziskavah.
Če bi imel več znanja s področja raziskovanja, bi večkrat
sodeloval v raziskavah.
Ne raziskujem, ker imam omejeno znanje tujih jezikov.
Legenda: n – število, x̄ – povprečje, Min – minimum, Maks – maksimum, s –
standardni odklon
Tudi delovno mesto medicinskih sester ima statistično pomemben vpliv na
odnos do raziskovanja. Diplomirane medicinske sestre zaposlene v zdravst-
379
javnosti, pa vse tam zaposlene diplomirane medicinske sestre. V raziskavo
smo skupaj vključili 120 diplomiranih medicinskih sester. Vrnjenih smo dobi-
li skupaj 110 vprašalnikov, kar predstavlja 91,6 % odzivnost. Izmed vseh an-
ketirancev jih je 53 (48,18 %) zaposlenih v primarni zdravstveni dejavnosti in
57 (51,82 %) zaposlenih v terciarni zdravstveni dejavnosti. 5 (4,55 %) anketi-
rancev je magistrov oziroma magistric zdravstvene nege. Raziskavo smo izv-
edli po pridobitvi soglasja s strani kolegijev služb zdravstvene nege in oskr-
be v ustanovah, kjer smo anketirali medicinske sestre. Raziskavo smo izvedli
v maju in juniju 2018. Statistično analizo obdelave podatkov smo izvedli s
programom SPSS 24.0. Najprej smo naredili opisno statistiko, v nadaljevan-
ju pa smo s pomočjo bivariatne analize proučevali statistično pomemben
vpliv let delovnih izkušenj, delovne dobe in vključenosti v raziskave na od-
nos medicinskih sester do raziskovanja v zdravstveni negi. Za nadaljnjo statis-
tično analizo smo uporabili neparametrična Mann-Whitney test in Kruskal
Wallis test. Pri rezultatih testov smo vedno upoštevali statistično pomemb-
nost pri p < 0,05.
Rezultati
V tabeli 1 je prikazan odnos medicinskih sester do raziskovanja in na doka-
zih podprte prakse. Zraven tega smo še ugotovili, kateri so dejavniki, ki vpliv-
ajo na odnos do raziskovanja in s katerimi ovirami se soočajo. Pomemben
dejavnik, ki vpliva na odnos je izobraževanje. Oviri, ki jih medicinske sestre
izpostavljajo sta znanje in čas (Tabela 1).
Tabela 1: Odnos medicinskih sester do raziskovanja in dejavniki, ki vplivajo nanj
Trditev n x̄ s min max
110 4,23 0,90 1 5
Zelo je pomembno, da zdravstvena nega temelji na
znanstvenih dokazih. 110 4,15 0,75 2 5
110 3,74 0,90 1 5
Rad bi, da to, kar delam v praksi, tudi temelji na znanstvenih 110 3,66 0,87 1 5
dokazih. 110 3,76 0,88 1 5
110 3,39 0,99 1 5
Vodstvo me pri raziskovalnem delu podpira in ga spodbuja. 110 3,55 1,12 1 4
Odnos do raziskovanja se zgradi v času izobraževanja, zato
je v šolah potrebno dati več poudarka raziskovalnemu delu.
Če bi imel več časa, bi večkrat sodeloval v raziskavah.
Če bi imel več znanja s področja raziskovanja, bi večkrat
sodeloval v raziskavah.
Ne raziskujem, ker imam omejeno znanje tujih jezikov.
Legenda: n – število, x̄ – povprečje, Min – minimum, Maks – maksimum, s –
standardni odklon
Tudi delovno mesto medicinskih sester ima statistično pomemben vpliv na
odnos do raziskovanja. Diplomirane medicinske sestre zaposlene v zdravst-
379
