Page 380 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 380
iskovanje za znanje, znanje za zdravje potrebno, da ne bo zdravstvena nega postala obrobna in podporna služ-
ba zdravstvenega sistema (Skela Savič, 2017). Predvsem je pomembno, da
z raziskovanjem, naprednim znanjem in uveljavljanjem na dokazih podprte
prakse, poleg miselnega premika naredimo še premik v dejanjih na področju
dela v zdravstveni negi (Skela Savič, 2016). Na raziskovanje medicinskih ses-
ter v zdravstveni negi vplivajo številni dejavniki. Eden pomembnejših je prav
gotovo odnos medicinskih sester do raziskovanja. Uspešen razvoj raziskoval-
nega dela v kliničnem okolju lahko dosežemo le s pozitivnim odnosom do ra-
ziskovanja. Raziskave (McCloskey, 2008; Akerjordet in sod., 2012; Berthelsen in
Hølge-Hazelton, 2014; Hvalič Touzery in sod., 2017) kažejo, da se je v zadnjih
letih odnos do na dokazih podprte prakse izboljšal. Isti avtorji ugotavljajo, da
na odnos medicinskih sester do raziskovanja vplivajo številni dejavniki. De-
javniki, ki raziskovanje zavirajo so ovire s katerimi se srečujejo medicinske ses-
tre. Te so pomanjkanje časa, znanja, delovna obremenjenost, nepoznavanje
metodologije raziskovanja, pomanjkanje kompetenc, nepoznavanje angleš-
kega jezik in nepoznavanje statistične obdelave podatkov (Akerjordet in sod.,
2012; Strojan in sod., 2012; Berthelsen in Hølge-Hazelton, 2014; Trako in Skela
Savič., 2015; Bole in Skela Savič, 2017). Zaradi vse večjega pomena raziskovan-
ja in uporabe rezultatov raziskav v praksi, moramo v prihodnje spodbujati
dejavnike, ki povečajo pozitiven odnos medicinskih sester do raziskovanja
(Skela Savič in sod., 2015). Namen naše raziskave je bil ugotoviti stališča diplo-
miranih medicinskih sester do raziskovanja in do prakse, ki temelji na doka-
zih. Raziskovalna vprašanja, ki smo si jih zastavili pri raziskavi so bila: Kakšen
odnos imajo diplomirane medicinske sestre do raziskovanja v zdravstveni ne-
gi, kateri dejavniki so pomembni za razvijanje odnosa diplomiranih medicin-
skih sester do raziskovanja v zdravstveni negi, kakšne so ovire, s katerimi se
srečujejo diplomirane medicinske sestre pri raziskovanju, v kakšnem obsegu
demografski podatki (starost, delovno mesto in delovna doba) vplivajo na
odnos diplomiranih medicinskih sester do raziskovanja v zdravstveni negi.
Metode
Opravljena je bila kvantitativna raziskava, ki je temeljila na neeksperimen-
talni metodi raziskovanja. V kvantitativni raziskavi smo za raziskovalni in-
strument uporabili vprašalnik. Ta je bil sestavljen v prvem delu iz demograf-
skih značilnosti, v drugem pa iz 5 stopenjske Likertove lestvice stališč, ki je
ocenjevala stopnjo strinjanja s trditvami (1 – se sploh ne strinjam, 5 – zelo se
strinjam). Zanesljivost vprašalnika je bila za trditve preverjena na podlagi iz-
računa koeficienta Cronbach alfa. Vprašalnik je bil oblikovan na osnovi pre-
gleda literature in že izvedenih raziskav s tega področja (McCloskey, 2008;
Akerjordet in sod., 2012; Strojan in sod., 2012; Berthelsen in Hølge-Hazelton,
2014; Björkström in sod., 2014). Vzorec, na katerem smo izvedli raziskavo,
je nenaključni in namenski. Vsi anketiranci so bili z namenom in vsebino
raziskave seznanjeni in vanjo vključeni prostovoljno. Anketirali smo diplo-
mirane medicinske sestre v dveh različnih ustanovah. V prvi ustanovi, smo
anketirali diplomirane medicinske sestre, zaposlene v patronažnem varstvu
378
ba zdravstvenega sistema (Skela Savič, 2017). Predvsem je pomembno, da
z raziskovanjem, naprednim znanjem in uveljavljanjem na dokazih podprte
prakse, poleg miselnega premika naredimo še premik v dejanjih na področju
dela v zdravstveni negi (Skela Savič, 2016). Na raziskovanje medicinskih ses-
ter v zdravstveni negi vplivajo številni dejavniki. Eden pomembnejših je prav
gotovo odnos medicinskih sester do raziskovanja. Uspešen razvoj raziskoval-
nega dela v kliničnem okolju lahko dosežemo le s pozitivnim odnosom do ra-
ziskovanja. Raziskave (McCloskey, 2008; Akerjordet in sod., 2012; Berthelsen in
Hølge-Hazelton, 2014; Hvalič Touzery in sod., 2017) kažejo, da se je v zadnjih
letih odnos do na dokazih podprte prakse izboljšal. Isti avtorji ugotavljajo, da
na odnos medicinskih sester do raziskovanja vplivajo številni dejavniki. De-
javniki, ki raziskovanje zavirajo so ovire s katerimi se srečujejo medicinske ses-
tre. Te so pomanjkanje časa, znanja, delovna obremenjenost, nepoznavanje
metodologije raziskovanja, pomanjkanje kompetenc, nepoznavanje angleš-
kega jezik in nepoznavanje statistične obdelave podatkov (Akerjordet in sod.,
2012; Strojan in sod., 2012; Berthelsen in Hølge-Hazelton, 2014; Trako in Skela
Savič., 2015; Bole in Skela Savič, 2017). Zaradi vse večjega pomena raziskovan-
ja in uporabe rezultatov raziskav v praksi, moramo v prihodnje spodbujati
dejavnike, ki povečajo pozitiven odnos medicinskih sester do raziskovanja
(Skela Savič in sod., 2015). Namen naše raziskave je bil ugotoviti stališča diplo-
miranih medicinskih sester do raziskovanja in do prakse, ki temelji na doka-
zih. Raziskovalna vprašanja, ki smo si jih zastavili pri raziskavi so bila: Kakšen
odnos imajo diplomirane medicinske sestre do raziskovanja v zdravstveni ne-
gi, kateri dejavniki so pomembni za razvijanje odnosa diplomiranih medicin-
skih sester do raziskovanja v zdravstveni negi, kakšne so ovire, s katerimi se
srečujejo diplomirane medicinske sestre pri raziskovanju, v kakšnem obsegu
demografski podatki (starost, delovno mesto in delovna doba) vplivajo na
odnos diplomiranih medicinskih sester do raziskovanja v zdravstveni negi.
Metode
Opravljena je bila kvantitativna raziskava, ki je temeljila na neeksperimen-
talni metodi raziskovanja. V kvantitativni raziskavi smo za raziskovalni in-
strument uporabili vprašalnik. Ta je bil sestavljen v prvem delu iz demograf-
skih značilnosti, v drugem pa iz 5 stopenjske Likertove lestvice stališč, ki je
ocenjevala stopnjo strinjanja s trditvami (1 – se sploh ne strinjam, 5 – zelo se
strinjam). Zanesljivost vprašalnika je bila za trditve preverjena na podlagi iz-
računa koeficienta Cronbach alfa. Vprašalnik je bil oblikovan na osnovi pre-
gleda literature in že izvedenih raziskav s tega področja (McCloskey, 2008;
Akerjordet in sod., 2012; Strojan in sod., 2012; Berthelsen in Hølge-Hazelton,
2014; Björkström in sod., 2014). Vzorec, na katerem smo izvedli raziskavo,
je nenaključni in namenski. Vsi anketiranci so bili z namenom in vsebino
raziskave seznanjeni in vanjo vključeni prostovoljno. Anketirali smo diplo-
mirane medicinske sestre v dveh različnih ustanovah. V prvi ustanovi, smo
anketirali diplomirane medicinske sestre, zaposlene v patronažnem varstvu
378
