Page 383 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 383
prava filip krajnc, saša kadivec
Rezultati raziskave so pokazali, da imajo diplomirane medicinske sestre pozi-
tiven odnos do raziskovanja in do na dokazih podprte prakse. Drugi razisk-
ovalci (Akerjordet in sod., 2012; Strojan in sod., 2012; Berthelsen in Hølge-Ha-�
zelton, 2014; Hvalič Touzery in sod., 2017), ugotavljajo, da imajo sicer
medicinske sestre veliko stopnjo motivacije za raziskovalno delo, toda prob-
lem nastane pri uporabi rezultatov raziskav v praksi. Zgolj pozitiven odnos
do raziskovanja danes ni dovolj, ampak je potrebno znanje pridobljeno z ra-
ziskavo tudi implementirati v prakso (Skela Savič in sod., 2017). Eden ključnih
gradnikov pozitivnega odnosa medicinskih sester do raziskovanja je izo-
braževanje. Medicinske sestre so prav v času izobraževanja zgradile svoj od-
nos do raziskovalnega dela. Gradnja pozitivnega odnosa do raziskovanja se
ne sme končati v predavalnicah, temveč se mora izobraževati tudi medicin-
ske sestre, ki delujejo v kliničnih okoljih (Skela Savič in sod., 2015). Raziskave
kažejo tudi, da imajo tiste medicinske sestre z višjo stopnjo izobrazbe, pozi-
tivnejši odnos do raziskovalnega dela (Hvalič Touzery in sod., 2017). Pri ra-
ziskovanju se diplomirane medicinske sestre srečujejo s številnimi ovirami.
V raziskavah bi sodelovale več, če bi imele več časa, saj se jim raziskovalno
delo zdi smiselno. Berthelsen in Hølge-Hazelton (2014) se pri tem smiselno
sprašujeta, ali je pomanjkanje časa zgolj izgovor medicinskih sester, ker jim
primanjkuje želje in interesa po raziskovanju. V naši raziskavi podobno kot
Bole in Skela Savič (2017) ugotavljamo, da se medicinske sestre zavedajo, da
je znanje pomembna ovira s katero se soočajo pri raziskovanju. Medicinske
sestre si tudi želijo večje podpore sodelavcev. Vodstvo jih pri raziskovalnem
delu podpira. Vpliva starosti in let delovnih izkušenj v zdravstveni negi na od-
nos diplomiranih medicinskih sester do raziskovanja nismo ugotovili. Smo pa
statistično pomembno razliko ugotovili pri vplivu delovnega mesta na od-
nos do raziskovanja. Tiste diplomirane medicinske sestre, ki so zaposlene v
zdravstveni dejavnosti na terciarni ravni imajo pozitivnejši odnos do razisk-
ovanja. Dejstvo je, da imajo diplomirane medicinske sestre, ki so zaposlene
v zdravstveni dejavnosti na terciarni ravni, tudi večjo možnost vključevanja
v raziskave, od tod tudi njihov pozitivnejši odnos do raziskovanja v zdravst-
veni negi. Eden od razlogov je lahko tudi izobraževanje, saj smo anketira-
li medicinske sestre iz geografsko različnih področij Slovenije, ki jih lokalno
pokrivajo različne fakultete. Tudi Strojan in sodelavci (2012) ugotavljajo, da
se odnos do raziskovanja razlikuje med medicinskimi sestrami, ki so se izo-
braževale na drugih fakultetah. Diplomirane medicinske sestre, ki so bile vkl-
jučene v več raziskav s področja zdravstvene nege imajo pozitivnejši odnos
do raziskovanja. Torej na odnosa do raziskovanja pomembno vpliva tudi vkl-
jučenost v raziskave. V raziskavo bi bilo smiselno vključiti več diplomiranih
medicinskih sester, da bi bil vzorec bolj reprezentativen. Za ugotavljaje vpli-
va stopnje izobrazbe na odnos do raziskovanja moramo v Sloveniji počaka-
ti, ko bomo imeli več magistrov zdravstvene nege. V prihodnosti moramo
diplomirane medicinske sestre raziskovanje povezati s tem kar v osnovi naš
poklic je, torej skrb za pacienta. Raziskovanje moramo začeti bolj usmerjati
v raziskave na podlagi katerih bomo lahko zdravstveno nego vodili v dobro
381
Rezultati raziskave so pokazali, da imajo diplomirane medicinske sestre pozi-
tiven odnos do raziskovanja in do na dokazih podprte prakse. Drugi razisk-
ovalci (Akerjordet in sod., 2012; Strojan in sod., 2012; Berthelsen in Hølge-Ha-�
zelton, 2014; Hvalič Touzery in sod., 2017), ugotavljajo, da imajo sicer
medicinske sestre veliko stopnjo motivacije za raziskovalno delo, toda prob-
lem nastane pri uporabi rezultatov raziskav v praksi. Zgolj pozitiven odnos
do raziskovanja danes ni dovolj, ampak je potrebno znanje pridobljeno z ra-
ziskavo tudi implementirati v prakso (Skela Savič in sod., 2017). Eden ključnih
gradnikov pozitivnega odnosa medicinskih sester do raziskovanja je izo-
braževanje. Medicinske sestre so prav v času izobraževanja zgradile svoj od-
nos do raziskovalnega dela. Gradnja pozitivnega odnosa do raziskovanja se
ne sme končati v predavalnicah, temveč se mora izobraževati tudi medicin-
ske sestre, ki delujejo v kliničnih okoljih (Skela Savič in sod., 2015). Raziskave
kažejo tudi, da imajo tiste medicinske sestre z višjo stopnjo izobrazbe, pozi-
tivnejši odnos do raziskovalnega dela (Hvalič Touzery in sod., 2017). Pri ra-
ziskovanju se diplomirane medicinske sestre srečujejo s številnimi ovirami.
V raziskavah bi sodelovale več, če bi imele več časa, saj se jim raziskovalno
delo zdi smiselno. Berthelsen in Hølge-Hazelton (2014) se pri tem smiselno
sprašujeta, ali je pomanjkanje časa zgolj izgovor medicinskih sester, ker jim
primanjkuje želje in interesa po raziskovanju. V naši raziskavi podobno kot
Bole in Skela Savič (2017) ugotavljamo, da se medicinske sestre zavedajo, da
je znanje pomembna ovira s katero se soočajo pri raziskovanju. Medicinske
sestre si tudi želijo večje podpore sodelavcev. Vodstvo jih pri raziskovalnem
delu podpira. Vpliva starosti in let delovnih izkušenj v zdravstveni negi na od-
nos diplomiranih medicinskih sester do raziskovanja nismo ugotovili. Smo pa
statistično pomembno razliko ugotovili pri vplivu delovnega mesta na od-
nos do raziskovanja. Tiste diplomirane medicinske sestre, ki so zaposlene v
zdravstveni dejavnosti na terciarni ravni imajo pozitivnejši odnos do razisk-
ovanja. Dejstvo je, da imajo diplomirane medicinske sestre, ki so zaposlene
v zdravstveni dejavnosti na terciarni ravni, tudi večjo možnost vključevanja
v raziskave, od tod tudi njihov pozitivnejši odnos do raziskovanja v zdravst-
veni negi. Eden od razlogov je lahko tudi izobraževanje, saj smo anketira-
li medicinske sestre iz geografsko različnih področij Slovenije, ki jih lokalno
pokrivajo različne fakultete. Tudi Strojan in sodelavci (2012) ugotavljajo, da
se odnos do raziskovanja razlikuje med medicinskimi sestrami, ki so se izo-
braževale na drugih fakultetah. Diplomirane medicinske sestre, ki so bile vkl-
jučene v več raziskav s področja zdravstvene nege imajo pozitivnejši odnos
do raziskovanja. Torej na odnosa do raziskovanja pomembno vpliva tudi vkl-
jučenost v raziskave. V raziskavo bi bilo smiselno vključiti več diplomiranih
medicinskih sester, da bi bil vzorec bolj reprezentativen. Za ugotavljaje vpli-
va stopnje izobrazbe na odnos do raziskovanja moramo v Sloveniji počaka-
ti, ko bomo imeli več magistrov zdravstvene nege. V prihodnosti moramo
diplomirane medicinske sestre raziskovanje povezati s tem kar v osnovi naš
poklic je, torej skrb za pacienta. Raziskovanje moramo začeti bolj usmerjati
v raziskave na podlagi katerih bomo lahko zdravstveno nego vodili v dobro
381
