Page 376 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 376
iskovanje za znanje, znanje za zdravje postanejo pobudniki izboljšav in napredka. Organizacija tako prepozna svoje
prednosti in opredeli načrt ukrepov za izboljšave (Škedelj, 2016).
Zaključek
Znano je, da so najučinkovitejši vodje tisti, ki so sposobni prilagoditi svoj stil
vodenja razmeram in zaposlenim, zato pa potrebujejo izkušnje, razumevanje
posameznikov in skupin ter ustrezna znanja s področja vodenja in vedenjskih
znanosti. Vodja v zdravstveni negi lahko postane le tisti, ki je sposoben doseči
vizijo in motivirati zaposlene. Potrebuje sposobnosti, kot so: zaupanje, obvla-
dovanje lastne podobe, prepričljivost, inspiracija, dajanje pobud, iniciativnost,
nenehno učenje, gledanje na prihodnost organizacije in predvsem vključitev
in sodelovanje zaposlenih, kajti le tako bo lahko uvajal inovacije. Pomembno
je tudi zavedanje, da so kompetence, znanje in inovativnost, tisti dejavniki,
ki omogočajo organizaciji preživetje v konkurenčnem okolju. Odgovorni in
kompetentni voditelji so za učinkovitost zdravstvenega ali katere druge vrste
zavoda nujni. Odgovorni, kompetentni pristojni v vlogi voditelja so kataliza-
tor v inoviranju za kakovostno in varno zdravstveno obravnavo. Le zavodi, v
katerih so zaposleni zadovoljni, pripadni in so pripravljeni sprejemati inovaci-
je, so lahko učinkoviti in boljši v doseganju pozitivnih izkušenj in zadovoljstva
pacientov s strukturo, procesom in izidi zdravstvene obravnave.
Literatura
BIRKEN, S. A., LEE, S. D., WEINER, B. J., 2012. Uncovering middle managers, role in health-
care innovation implementation [online]. Implementation science, vol. 7, str. 1- 3. Pri-
dobljeno 5. 2. 2020 s https://obzornik.zbornica- zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/
article/view/2801/2733.
BREČKO, D., 2001. Slogi vodenja in čustvena inteligentnost [online]. Pridobljeno 20. 1.
2020 s https://www.finance.si/3666.
CHESBROUGH, H., 2012. Z odprtimi inovacijami do uspeha. IEDC poslovna šola Bled, str.
8- 9.
DEMETRA Lean Way d.o.o., 2018. Pridobljeno 5. 2. 2020 s https://demetra-leanway.com/
cikel-pdca-ali-demingov-krog-v-praksi/.
FILEJ, B., ROZMAN, R., KOVAČ, J., ROBIDA, A., 2019. Management v zdravstvenih organ-
izacijah. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica, str. 301- 305.
GARDNER, J. W., 1965. The antileadership vaccine. Annual report for the fiscal year. Carn-
egie Corporation of New York, str. 3–12.
JALEN, A., 2010. Identifikacija modelov in stilov vodenja v zdravstveni negi v Splošni bol-
nišnici Jesenice: diplomsko delo [online]. Jesenice: Visoka šola za zdravstveno nego
Jesenice, str. 4-7. Pridobljeno 14. 2. 2020 s https://www.fzab.si/uploads/news/id1186/
EDiploma_Jalen_Ani.pdf.
KRAMAR ZUPAN, M. 2009. Management vs. Vodenje. Novo mesto: Fakulteta za upravne
in poslovne vede, str. 109,142, 163- 164, 202, 221.
KAVČIČ, B., 2011. Usmerjane ustvarjalnosti. Univerzitetni učbenik, 4. izd. Celje: Fakulteta za
komercialne in poslovne vede, str. 57, 67.
374
prednosti in opredeli načrt ukrepov za izboljšave (Škedelj, 2016).
Zaključek
Znano je, da so najučinkovitejši vodje tisti, ki so sposobni prilagoditi svoj stil
vodenja razmeram in zaposlenim, zato pa potrebujejo izkušnje, razumevanje
posameznikov in skupin ter ustrezna znanja s področja vodenja in vedenjskih
znanosti. Vodja v zdravstveni negi lahko postane le tisti, ki je sposoben doseči
vizijo in motivirati zaposlene. Potrebuje sposobnosti, kot so: zaupanje, obvla-
dovanje lastne podobe, prepričljivost, inspiracija, dajanje pobud, iniciativnost,
nenehno učenje, gledanje na prihodnost organizacije in predvsem vključitev
in sodelovanje zaposlenih, kajti le tako bo lahko uvajal inovacije. Pomembno
je tudi zavedanje, da so kompetence, znanje in inovativnost, tisti dejavniki,
ki omogočajo organizaciji preživetje v konkurenčnem okolju. Odgovorni in
kompetentni voditelji so za učinkovitost zdravstvenega ali katere druge vrste
zavoda nujni. Odgovorni, kompetentni pristojni v vlogi voditelja so kataliza-
tor v inoviranju za kakovostno in varno zdravstveno obravnavo. Le zavodi, v
katerih so zaposleni zadovoljni, pripadni in so pripravljeni sprejemati inovaci-
je, so lahko učinkoviti in boljši v doseganju pozitivnih izkušenj in zadovoljstva
pacientov s strukturo, procesom in izidi zdravstvene obravnave.
Literatura
BIRKEN, S. A., LEE, S. D., WEINER, B. J., 2012. Uncovering middle managers, role in health-
care innovation implementation [online]. Implementation science, vol. 7, str. 1- 3. Pri-
dobljeno 5. 2. 2020 s https://obzornik.zbornica- zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/
article/view/2801/2733.
BREČKO, D., 2001. Slogi vodenja in čustvena inteligentnost [online]. Pridobljeno 20. 1.
2020 s https://www.finance.si/3666.
CHESBROUGH, H., 2012. Z odprtimi inovacijami do uspeha. IEDC poslovna šola Bled, str.
8- 9.
DEMETRA Lean Way d.o.o., 2018. Pridobljeno 5. 2. 2020 s https://demetra-leanway.com/
cikel-pdca-ali-demingov-krog-v-praksi/.
FILEJ, B., ROZMAN, R., KOVAČ, J., ROBIDA, A., 2019. Management v zdravstvenih organ-
izacijah. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica, str. 301- 305.
GARDNER, J. W., 1965. The antileadership vaccine. Annual report for the fiscal year. Carn-
egie Corporation of New York, str. 3–12.
JALEN, A., 2010. Identifikacija modelov in stilov vodenja v zdravstveni negi v Splošni bol-
nišnici Jesenice: diplomsko delo [online]. Jesenice: Visoka šola za zdravstveno nego
Jesenice, str. 4-7. Pridobljeno 14. 2. 2020 s https://www.fzab.si/uploads/news/id1186/
EDiploma_Jalen_Ani.pdf.
KRAMAR ZUPAN, M. 2009. Management vs. Vodenje. Novo mesto: Fakulteta za upravne
in poslovne vede, str. 109,142, 163- 164, 202, 221.
KAVČIČ, B., 2011. Usmerjane ustvarjalnosti. Univerzitetni učbenik, 4. izd. Celje: Fakulteta za
komercialne in poslovne vede, str. 57, 67.
374
