Page 389 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 389
– en klik anketa in jo delili na socialnih omrežjih (Facebook, Whats App) ivana nanut, urška bogataj
in po elektronski pošti. Nekatera vprašanja smo povzeli po že oblikovanem
vprašalniku, ki so ga pripravili in uporabili raziskovalci izobraževalnega teča-
ja, ki ga je organizirala Šola za preventivo José Bléger v Riminiju, v sodelovan-
ju z Oddelkom za duševno zdravje ASL iz Firenc pri raziskovanju prisotnosti
stigme do oseb s težavami v duševnem zdravju in pri odkrivanju mnenja lju-
di o duševnem zdravju v mestu Luco di Mugello (Bartolini idr., 2013). Omen-
jena vprašanja smo prilagodili, preuredili in prevedli v slovenščino. Vprašal-
nik je javno dostopen na spletni strani Psychiatry Online. Vprašanja, ki so bila
povzeta iz omenjenega obstoječega vprašalnika, smo označili z znakom ‚*‘ in
pripisali vir. Vprašanja brez oznake smo dodali sami. V prvem sklopu vprašal-
nika sestavljenega iz dvanajstih vprašanj, je moral anketiranec odgovoriti z
mersko lestvico. Na voljo so bili trije možni odgovori: popolnoma se strin-
jam, niti se strinjam niti se ne strinjam, sploh se ne strinjam. Drugi sklop je
vključeval pet odprtih vprašanj. Po prvih treh vprašanjih je bila zapisana krat-
ka razlaga o pomenu stigme. Namen razlage je bil ozavestiti anketirance, ki
še niso slišali za stigmo, o pomenu besede ‚stigma‘. Tretji sklop vprašalni-
ka sta sestavljala vprašanje z enim možnim odgovorom in vprašanje z več
možnimi odgovori. Četrti in zadnji sklop vprašalnika so sestavljala demograf-
ska vprašanja o spolu, starosti, izobrazbi, kraju bivanja in zdravstvenem sis-
temu. Vprašalnik za zdravstvene delavce je na koncu vključeval še vprašanje
o strokovnem nazivu anketiranca. Vzorec je vključeval 48 anketirancev iz ital-
ijanske splošne populacije (34,8 %), 45 anketirancev iz slovenske splošne pop-
ulacije (32,6 %), 21 italijanskih zdravstvenih delavcev (15,2 %) in 24 slovenskih
zdravstvenih delavcev (17,4 %), skupno torej 138 anketirancev (100 %).
Rezultati
Slika 1: Ponujanje službe osebi s težavami v duševenem zdravju
Zanimalo nas je, na katerem področju je stigma bolj prisotna. Rezultati
frekvenčne analize so pokazali, da je stigma prisotna na obeh območjih. Pri
vprašanju, ki je anketirance spraševalo, ali bi ponudili službo osebi s težavami
v duševnem zdravju, smo odkrili, da se večina niti strinja niti ne strinja – torej
387
in po elektronski pošti. Nekatera vprašanja smo povzeli po že oblikovanem
vprašalniku, ki so ga pripravili in uporabili raziskovalci izobraževalnega teča-
ja, ki ga je organizirala Šola za preventivo José Bléger v Riminiju, v sodelovan-
ju z Oddelkom za duševno zdravje ASL iz Firenc pri raziskovanju prisotnosti
stigme do oseb s težavami v duševnem zdravju in pri odkrivanju mnenja lju-
di o duševnem zdravju v mestu Luco di Mugello (Bartolini idr., 2013). Omen-
jena vprašanja smo prilagodili, preuredili in prevedli v slovenščino. Vprašal-
nik je javno dostopen na spletni strani Psychiatry Online. Vprašanja, ki so bila
povzeta iz omenjenega obstoječega vprašalnika, smo označili z znakom ‚*‘ in
pripisali vir. Vprašanja brez oznake smo dodali sami. V prvem sklopu vprašal-
nika sestavljenega iz dvanajstih vprašanj, je moral anketiranec odgovoriti z
mersko lestvico. Na voljo so bili trije možni odgovori: popolnoma se strin-
jam, niti se strinjam niti se ne strinjam, sploh se ne strinjam. Drugi sklop je
vključeval pet odprtih vprašanj. Po prvih treh vprašanjih je bila zapisana krat-
ka razlaga o pomenu stigme. Namen razlage je bil ozavestiti anketirance, ki
še niso slišali za stigmo, o pomenu besede ‚stigma‘. Tretji sklop vprašalni-
ka sta sestavljala vprašanje z enim možnim odgovorom in vprašanje z več
možnimi odgovori. Četrti in zadnji sklop vprašalnika so sestavljala demograf-
ska vprašanja o spolu, starosti, izobrazbi, kraju bivanja in zdravstvenem sis-
temu. Vprašalnik za zdravstvene delavce je na koncu vključeval še vprašanje
o strokovnem nazivu anketiranca. Vzorec je vključeval 48 anketirancev iz ital-
ijanske splošne populacije (34,8 %), 45 anketirancev iz slovenske splošne pop-
ulacije (32,6 %), 21 italijanskih zdravstvenih delavcev (15,2 %) in 24 slovenskih
zdravstvenih delavcev (17,4 %), skupno torej 138 anketirancev (100 %).
Rezultati
Slika 1: Ponujanje službe osebi s težavami v duševenem zdravju
Zanimalo nas je, na katerem področju je stigma bolj prisotna. Rezultati
frekvenčne analize so pokazali, da je stigma prisotna na obeh območjih. Pri
vprašanju, ki je anketirance spraševalo, ali bi ponudili službo osebi s težavami
v duševnem zdravju, smo odkrili, da se večina niti strinja niti ne strinja – torej
387
