Page 392 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 392
iskovanje za znanje, znanje za zdravje venih delavcev je bil uvrščen na drugo mesto. Nekaj oseb je označilo tudi
odgovor ‚odpor‘, odgovora ‚gnus‘ pa ni označil nihče. Med odgovori, ki so jih
anketiranci pripisali ob polju ‚drugo‘, je v vseh kategorijah izstopal odgovor
‚sočutje‘. Drugi omembe vredni odgovori, ki so se ponavljali v vsaj dveh kat-
egorijah, so bili: nelagodje, usmiljenje, previdnost, radovednost, občutek po-
moči, razumevanje in žalost. Nekateri anketiranci so pripisali, da se njihovi
občutki razlikujejo od duševne težave osebe: če ima oseba, s katero se sreča-
jo, težave na primer z depresijo, ne občutijo strahu, če pa ima oseba težave
na primer s shizofrenijo, se je bojijo. V vseh kategorijah pa je bil kot najpo-
gostejši vzrok stigmatizacije označen odgovor neznanje in nepoučenost, na
drugem mestu pa kulturni stereotipi in predsodki. Večina vseh anketirancev
torej meni, da je stigma posledica neznanja ali pomanjkljivega znanja na po-
dročju duševnega zdravja.
Razprava
Opravili smo frekvenčno analizo rezultatov ankete in odkrili, da je stigma pris-
otna na obeh območjih, s čemer smo odgovorili na prvo zastavljeno razisko
valno vprašanje. Odgovori na več vprašanj ankete so pokazali, da se veliko
oseb niti strinja niti ne strinja oziroma sploh ne strinja na primer z bivanjem
ob sosedu, ki ima težave v duševnem zdravju, z najetjem stanovanja osebi s
težavami v duševnem zdravju ali s ponujanjem službe osebi, ki ima težave v
duševnem zdravju, kar dokazuje prisotnost stigme v odnosu do oseb s teža-
vami v duševnem zdravju. Glede na to, da nismo opazili velikih razlik med
odgovori slovenskih in italijanskih anketirancev, lahko sklepamo, da sta stig-
ma in pomanjkanje znanja prisotna na obeh področjih. Na podlagi rezultatov
ankete sklepamo, da je pomanjkanje znanja na italijanskem področju verjet-
no izrazitejše kot na slovenskem. S tem odkritjem smo odgovorili na drugo ra-
ziskovalno vprašanje, s katerim smo želeli ugotoviti, kolikšna je informiranost
splošne populacije in zdravstvenih delavcev na področju duševnega zdravja
in stigme. Pri vprašanju, ki je anketirance spraševalo, ali menijo, da je oseba
s težavami v duševnem zdravju nepredvidljiva, so rezultati frekvenčne ana-
lize pokazali, da je prisotno pomanjkanje znanja o duševnem zdravju, pred-
vsem v kategoriji italijanskih zdravstvenih delavcev, saj se večina anketiranih
z vprašanjem popolnoma strinja. Pri primerjavi nekaterih odgovorov pa smo
odkrili protislovje. Če večina oseb meni, da je sodobno zdravljenje duševnih
bolezni boljše od tistega, ki so ga uporabljali nekoč, je vseeno pomemben
delež oseb, ki menijo, da morajo biti osebe s težavami v duševnem zdrav-
ju zaprte v institucijah. Anketirani so bili tudi vprašani, ali menijo, da imajo
dovolj znanja o duševnem zdravju. Rezultati so pokazali, da večina anketi-
rancev italijanske splošne populacije meni, da nima dovolj znanja, medtem
ko se večina italijanskih in slovenskih zdravstvenih delavcev ter večina anket-
irancev slovenske splošne populacije s tem niti strinja niti ne strinja. Na pod-
lagi deskriptivne analize odgovorov na odprta vprašanja, pri večjem deležu
anketirancev vseh kategorij, smo opazili pomanjkanje razlikovanja med po-
jmom ‚duševno zdravje‘ in ‚duševna bolezen‘. Zanimivo je, da ima tudi ne-
390
odgovor ‚odpor‘, odgovora ‚gnus‘ pa ni označil nihče. Med odgovori, ki so jih
anketiranci pripisali ob polju ‚drugo‘, je v vseh kategorijah izstopal odgovor
‚sočutje‘. Drugi omembe vredni odgovori, ki so se ponavljali v vsaj dveh kat-
egorijah, so bili: nelagodje, usmiljenje, previdnost, radovednost, občutek po-
moči, razumevanje in žalost. Nekateri anketiranci so pripisali, da se njihovi
občutki razlikujejo od duševne težave osebe: če ima oseba, s katero se sreča-
jo, težave na primer z depresijo, ne občutijo strahu, če pa ima oseba težave
na primer s shizofrenijo, se je bojijo. V vseh kategorijah pa je bil kot najpo-
gostejši vzrok stigmatizacije označen odgovor neznanje in nepoučenost, na
drugem mestu pa kulturni stereotipi in predsodki. Večina vseh anketirancev
torej meni, da je stigma posledica neznanja ali pomanjkljivega znanja na po-
dročju duševnega zdravja.
Razprava
Opravili smo frekvenčno analizo rezultatov ankete in odkrili, da je stigma pris-
otna na obeh območjih, s čemer smo odgovorili na prvo zastavljeno razisko
valno vprašanje. Odgovori na več vprašanj ankete so pokazali, da se veliko
oseb niti strinja niti ne strinja oziroma sploh ne strinja na primer z bivanjem
ob sosedu, ki ima težave v duševnem zdravju, z najetjem stanovanja osebi s
težavami v duševnem zdravju ali s ponujanjem službe osebi, ki ima težave v
duševnem zdravju, kar dokazuje prisotnost stigme v odnosu do oseb s teža-
vami v duševnem zdravju. Glede na to, da nismo opazili velikih razlik med
odgovori slovenskih in italijanskih anketirancev, lahko sklepamo, da sta stig-
ma in pomanjkanje znanja prisotna na obeh področjih. Na podlagi rezultatov
ankete sklepamo, da je pomanjkanje znanja na italijanskem področju verjet-
no izrazitejše kot na slovenskem. S tem odkritjem smo odgovorili na drugo ra-
ziskovalno vprašanje, s katerim smo želeli ugotoviti, kolikšna je informiranost
splošne populacije in zdravstvenih delavcev na področju duševnega zdravja
in stigme. Pri vprašanju, ki je anketirance spraševalo, ali menijo, da je oseba
s težavami v duševnem zdravju nepredvidljiva, so rezultati frekvenčne ana-
lize pokazali, da je prisotno pomanjkanje znanja o duševnem zdravju, pred-
vsem v kategoriji italijanskih zdravstvenih delavcev, saj se večina anketiranih
z vprašanjem popolnoma strinja. Pri primerjavi nekaterih odgovorov pa smo
odkrili protislovje. Če večina oseb meni, da je sodobno zdravljenje duševnih
bolezni boljše od tistega, ki so ga uporabljali nekoč, je vseeno pomemben
delež oseb, ki menijo, da morajo biti osebe s težavami v duševnem zdrav-
ju zaprte v institucijah. Anketirani so bili tudi vprašani, ali menijo, da imajo
dovolj znanja o duševnem zdravju. Rezultati so pokazali, da večina anketi-
rancev italijanske splošne populacije meni, da nima dovolj znanja, medtem
ko se večina italijanskih in slovenskih zdravstvenih delavcev ter večina anket-
irancev slovenske splošne populacije s tem niti strinja niti ne strinja. Na pod-
lagi deskriptivne analize odgovorov na odprta vprašanja, pri večjem deležu
anketirancev vseh kategorij, smo opazili pomanjkanje razlikovanja med po-
jmom ‚duševno zdravje‘ in ‚duševna bolezen‘. Zanimivo je, da ima tudi ne-
390
