Page 391 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Slika 4: Znanje o duševnem zdravju ivana nanut, urška bogataj

Slika 5: Poznavanje besede "stigma"
Pri deskriptivni analizi odprtih vprašanj smo odkrili, da veliko anketirancev ne
ve, kaj je duševno zdravje oz. meša pojme, kot so ‚duševna bolezen‘ in ‚du-
ševno zdravje‘. Pomanjkanje znanja pa smo opazili tudi pri poznavanju bese-
de ‚stigma‘ (slika 5).
Odkrili smo tudi, da se je veliko anketirancev, pri vprašanju, ki je spraševa-
lo po katerih občutkih se sprožijo v ljudeh, ko se srečajo z osebo s težavami
v duševnem zdravju, odločilo za dopisovanje svojih občutkov ob polju ‚dru-
go‘. Med možnimi odgovori smo podali nekatere iz najpogostejših občutkov,
ki jih omenja literatura: strah, odpor, gnus, ravnodušnost in zanimanje (Str-
bad in Švab, 2005). Izmed teh je bil največkrat označen odgovor ‚zaniman-
je‘. To je pozitiven občutek, ki sam po sebi ni znak stigmatizacije (Strbad in
Švab, 2005). Nekateri so ob odgovoru pripisali, da jih zanima osebna zgod-
ba človeka, zakaj je zbolel in kako bi mu lahko pomagali. Drugi so omenili,
da so zanimanje označili zato, ker še nikoli niso bili v taki situaciji. Med itali­
jansko splošno populacijo je skupaj z zanimanjem prevladoval tudi odgov-
or ‚ravnodušnost‘. Vprašanje, ki so ga Bartolini in drugi (2013), zastavili v svo-
ji raziskavi, se je razlikovalo, saj so spraševali, kako bi odreagirali, če bi videli
osebo, ki na glas govori sama s sabo in maha z rokami. Večina anketirancev je
odgovorila, da bi se delala, kot da nič ni, torej ignorirala osebo. To je delno ob-
našanje tudi ravnodušnih oseb. Tudi odgovor ‚strah‘ je bil velikokrat označen.
V kategorijah slovenske splošne populacije, italijanskih in slovenskih zdravst-

389