Page 393 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 393
zdravstvenih delavcev, tako italijanskih kot slovenskih, težave s temi po- ivana nanut, urška bogataj
jmi. Menimo, da je vzrok lahko že poimenovanje ustanov, v katerih se osebe
s težavami v duševnem zdravju zdravijo, saj se kraj, kjer se osebe s temi teža-
vami zdravijo, imenuje center za duševno zdravje, ne pa na primer center
za zdravljenje težav v duševnem zdravju. To lahko privede do zmedenosti
in zamenjave pojmov. Presenetilo nas je skromno poznavanje besede ‚stig-
ma‘ med italijansko splošno populacijo in italijanskimi zdravstvenimi delav-
ci. Slovenski prebivalci so o tem pojmu bolj informirani. Zanimalo nas je tudi,
kakšen je za splošno populacijo oziroma zdravstvene delavce najpogostejši
vzrok, ki vodi do stigme v odnosu do oseb s težavami v duševnem zdravju. V
literaturi smo razbrali, da so najpogostejši vzroki: neznanje in nepoučenost,
kulturni stereotipi in predsodki, zavajajoče obveščanje medijev in zgodovina
psihiatrije (Strbad in Švab, 2005). V rezultatih ankete smo razbrali, da večina
anketirancev meni, da je stigma posledica neznanja in nepoučenosti. Poleg
tega nas je zanimalo tudi, kakšni občutki se sprožijo v osebah, ko se sreča-
jo z osebo s težavami v duševnem zdravju. Naše tretje raziskovalno vprašan-
je je namreč spraševalo, ali obstaja razlika med dojemanjem oseb s težavami
v duševnem zdravju med Italijani in Slovenci. Iz pridobljenih rezultatov lah-
ko sklepamo, da so nekateri stigmatizirajoči občutki (na primer strah, od-
por) še vedno prisotni med anketiranci, čeprav pridobljeni podatki niso ze-
lo alarmantni. Na podlagi rezultatov raziskave smo torej odkrili, da Italijani in
Slovenci osebe s težavami v duševnem zdravju dojemajo na podoben način.
S tem odkritjem smo odgovorili na tretje raziskovalno vprašanje. Stigma v
odnosu do oseb s težavami v duševnem zdravju je prisotna na obeh obme-
jnih področjih, tako med splošno populacijo kot med zdravstvenimi delavci.
Tudi pomanjkanje znanja o duševnem zdravju je prisotno na obeh področ-
jih, čeprav je izrazitejše na italijanskem. Rezultati raziskave lahko veljajo za
izhodišče za nadaljnje raziskovanje in ukrepanje na tem področju.
Zaključek
Stigma v odnosu do oseb s težavami v duševnem zdravju je aktualen javno
zdravstveni problem. Z raziskovanjem na italijanskem in slovenskem obmej
nem področju smo odkrili, da je, kljub različnim zdravstvenim sistemom, po-
gled družbe na osebe s težavami v duševnem zdravju na obeh območjih
podoben. Pomanjkanje znanja, še predvsem o stigmi, je prisotno na obeh
področjih, čeprav je, kot smo ugotovili iz pridobljenih podatkov, v Sloveniji
manjše kot v Italiji. Ugotovili smo tudi, da je pomanjkljivo znanje o duševnem
zdravju prisotno med zdravstvenimi delavci na obeh področjih. Menimo, da
bi bilo raziskavo smiselno ponoviti z večjim številom anketirancev. Rezulta-
ti raziskave lahko veljajo izključno kot izhodišče za nadaljnje raziskovanje. Na
podlagi rezultatov raziskave smo potrdili, da je stigma na obmejnem področ-
ju prisotna, zato menimo, da bi bilo primerno vzpostaviti ukrepe za zmanj
ševanje stigme. Pomembna ukrepa v zvezi s tem sta izobraževanje oziroma
ozaveščanje ter neposredni stik z osebami s težavami v duševnem zdravju.
391
jmi. Menimo, da je vzrok lahko že poimenovanje ustanov, v katerih se osebe
s težavami v duševnem zdravju zdravijo, saj se kraj, kjer se osebe s temi teža-
vami zdravijo, imenuje center za duševno zdravje, ne pa na primer center
za zdravljenje težav v duševnem zdravju. To lahko privede do zmedenosti
in zamenjave pojmov. Presenetilo nas je skromno poznavanje besede ‚stig-
ma‘ med italijansko splošno populacijo in italijanskimi zdravstvenimi delav-
ci. Slovenski prebivalci so o tem pojmu bolj informirani. Zanimalo nas je tudi,
kakšen je za splošno populacijo oziroma zdravstvene delavce najpogostejši
vzrok, ki vodi do stigme v odnosu do oseb s težavami v duševnem zdravju. V
literaturi smo razbrali, da so najpogostejši vzroki: neznanje in nepoučenost,
kulturni stereotipi in predsodki, zavajajoče obveščanje medijev in zgodovina
psihiatrije (Strbad in Švab, 2005). V rezultatih ankete smo razbrali, da večina
anketirancev meni, da je stigma posledica neznanja in nepoučenosti. Poleg
tega nas je zanimalo tudi, kakšni občutki se sprožijo v osebah, ko se sreča-
jo z osebo s težavami v duševnem zdravju. Naše tretje raziskovalno vprašan-
je je namreč spraševalo, ali obstaja razlika med dojemanjem oseb s težavami
v duševnem zdravju med Italijani in Slovenci. Iz pridobljenih rezultatov lah-
ko sklepamo, da so nekateri stigmatizirajoči občutki (na primer strah, od-
por) še vedno prisotni med anketiranci, čeprav pridobljeni podatki niso ze-
lo alarmantni. Na podlagi rezultatov raziskave smo torej odkrili, da Italijani in
Slovenci osebe s težavami v duševnem zdravju dojemajo na podoben način.
S tem odkritjem smo odgovorili na tretje raziskovalno vprašanje. Stigma v
odnosu do oseb s težavami v duševnem zdravju je prisotna na obeh obme-
jnih področjih, tako med splošno populacijo kot med zdravstvenimi delavci.
Tudi pomanjkanje znanja o duševnem zdravju je prisotno na obeh področ-
jih, čeprav je izrazitejše na italijanskem. Rezultati raziskave lahko veljajo za
izhodišče za nadaljnje raziskovanje in ukrepanje na tem področju.
Zaključek
Stigma v odnosu do oseb s težavami v duševnem zdravju je aktualen javno
zdravstveni problem. Z raziskovanjem na italijanskem in slovenskem obmej
nem področju smo odkrili, da je, kljub različnim zdravstvenim sistemom, po-
gled družbe na osebe s težavami v duševnem zdravju na obeh območjih
podoben. Pomanjkanje znanja, še predvsem o stigmi, je prisotno na obeh
področjih, čeprav je, kot smo ugotovili iz pridobljenih podatkov, v Sloveniji
manjše kot v Italiji. Ugotovili smo tudi, da je pomanjkljivo znanje o duševnem
zdravju prisotno med zdravstvenimi delavci na obeh področjih. Menimo, da
bi bilo raziskavo smiselno ponoviti z večjim številom anketirancev. Rezulta-
ti raziskave lahko veljajo izključno kot izhodišče za nadaljnje raziskovanje. Na
podlagi rezultatov raziskave smo potrdili, da je stigma na obmejnem področ-
ju prisotna, zato menimo, da bi bilo primerno vzpostaviti ukrepe za zmanj
ševanje stigme. Pomembna ukrepa v zvezi s tem sta izobraževanje oziroma
ozaveščanje ter neposredni stik z osebami s težavami v duševnem zdravju.
391
