Page 406 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 406
iskovanje za znanje, znanje za zdravje želje ali želje njihovih družin (Melin-Johansson in sod., 2018). Bassah in sode-
lavci (2014) ugotavljajo pomanjkljivo znanje o veščinah paliativne oskrbe pri
medicinskih sestrah ob začetku kariere, Barreré in Durkin (2014) pa dodata,
da se tudi medicinske sestre z več izkušnjami počutijo nepripravljene za ne-
go in oskrbo umirajočega. Tako izkušene kot tudi medicinske sestre začetni-
ce niso bile deležne ustreznega izobraževanja za paliativno zdravstveno ne-
go oziroma poročajo o pomanjkanju usposobljenosti in zaupanja (Bassah in
sod., 2014). Izobraževalni sistem je glede paliativne zdravstvene nege še ve-
dno pomanjkljiv (Hold in sod., 2015) in ne sledi demografskim spremembam
ter spremenjenim kulturnim vzorcem (Zgaga in Pahor, 2004). Dokazano je,
da se do umirajočega in smrti ustvari bolj pozitiven odnos, če je ta tema del
začetnega izobraževanja, zato je o vsebinah paliativne oskrbe dijake treba iz-
obraževati že v zgodnjem procesu izobraževanja in ne šele v zadnjem letni-
ku (Bailey in Hewison, 2014). Prilagoditi je treba učni načrt ter zagotoviti več
teor etičnih vsebin o holističnem pristopu v paliativni oskrbi in omogočiti, da
ob podpori usposobljenega mentorja pridobijo spretnosti, ki se nanašajo na
kakovostno obravnavo umirajočega (Bassah in sod., 2014; Jafari in sod., 2015;
Melin-Johansson in sod., 2018). Nujno je, da izobraževanje pripravi diploman-
te, da dosežejo temeljne sposobnosti, potrebne za zagotavljanje najboljše
dokazane paliativne oskrbe. Vsebine paliativne oskrbe je zato treba vključi-
ti v učni načrt zdravstvene nege, saj bodo le tako lahko dijaki že ob zaključ-
ku srednješolskega izobraževanja bolje pripravljeni na naraščajoče potrebe
in pričakovanja starajočega se prebivalstva (Ramjan in sod., 2010). Namen
prispevka je predstaviti potrebe dijakov zdravstvene nege po izobraževanih
vsebinah paliativne oskrbe. Na podlagi teoretičnih izhodišč in zastavljenih
raziskovalnih ciljev smo oblikovali naslednji hipotezi: (H1): Dijaki zdravstvene
nege med srednješolskim izobraževanjem ne pridobijo dovolj teoretičnega
in praktičnega znanja o paliativni oskrbi. (H2): Dijaki zdravstvene nege potre-
bujejo več znanja in veščin iz paliativne oskrbe.
Metode
Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu. Podatke
smo pridobili s tehniko anketiranja v obliki spletnega vprašalnika. Uporabl-
jena je bila metoda deskripcije, sinteze in kompilacije. Odgovore smo vnesli
v program SPSS 23.0 in jih obdelali v njem. Pri obdelavi, urejanju in prikazo-
vanju rezultatov smo uporabili opisno statistično analizo (najmanjšo in naj-
večjo vrednost, srednjo vrednost ali frekvenčno porazdelitev). Za preverjanje
hipotez smo uporabili statistična testa (t-test za en vzorec, Pearsonov koefi-
cient korelacije). O razlikah in povezanosti med spremenljivkami smo sklepali
pa podlagi stopnje tveganja 5 odstotkov (p < 0,05). Rezultati so predstavljeni
opisno in v tabelah. Sekundarne vire smo pridobili s pregledom 174 znan-
stvenih in strokovnih člankov iz podatkovnih baz med septembrom 2018 in
aprilom 2019. Merski instrument, ki smo ga uporabili, je bil strukturiran an-
ketni vprašalnik, ki smo ga razvili na osnovi pregleda literature (Bobnar, 2014;
Henoch in sod., 2014; Kamnik, 2014; Leombruni in sod., 2014; Abu-El-Noor in
404
lavci (2014) ugotavljajo pomanjkljivo znanje o veščinah paliativne oskrbe pri
medicinskih sestrah ob začetku kariere, Barreré in Durkin (2014) pa dodata,
da se tudi medicinske sestre z več izkušnjami počutijo nepripravljene za ne-
go in oskrbo umirajočega. Tako izkušene kot tudi medicinske sestre začetni-
ce niso bile deležne ustreznega izobraževanja za paliativno zdravstveno ne-
go oziroma poročajo o pomanjkanju usposobljenosti in zaupanja (Bassah in
sod., 2014). Izobraževalni sistem je glede paliativne zdravstvene nege še ve-
dno pomanjkljiv (Hold in sod., 2015) in ne sledi demografskim spremembam
ter spremenjenim kulturnim vzorcem (Zgaga in Pahor, 2004). Dokazano je,
da se do umirajočega in smrti ustvari bolj pozitiven odnos, če je ta tema del
začetnega izobraževanja, zato je o vsebinah paliativne oskrbe dijake treba iz-
obraževati že v zgodnjem procesu izobraževanja in ne šele v zadnjem letni-
ku (Bailey in Hewison, 2014). Prilagoditi je treba učni načrt ter zagotoviti več
teor etičnih vsebin o holističnem pristopu v paliativni oskrbi in omogočiti, da
ob podpori usposobljenega mentorja pridobijo spretnosti, ki se nanašajo na
kakovostno obravnavo umirajočega (Bassah in sod., 2014; Jafari in sod., 2015;
Melin-Johansson in sod., 2018). Nujno je, da izobraževanje pripravi diploman-
te, da dosežejo temeljne sposobnosti, potrebne za zagotavljanje najboljše
dokazane paliativne oskrbe. Vsebine paliativne oskrbe je zato treba vključi-
ti v učni načrt zdravstvene nege, saj bodo le tako lahko dijaki že ob zaključ-
ku srednješolskega izobraževanja bolje pripravljeni na naraščajoče potrebe
in pričakovanja starajočega se prebivalstva (Ramjan in sod., 2010). Namen
prispevka je predstaviti potrebe dijakov zdravstvene nege po izobraževanih
vsebinah paliativne oskrbe. Na podlagi teoretičnih izhodišč in zastavljenih
raziskovalnih ciljev smo oblikovali naslednji hipotezi: (H1): Dijaki zdravstvene
nege med srednješolskim izobraževanjem ne pridobijo dovolj teoretičnega
in praktičnega znanja o paliativni oskrbi. (H2): Dijaki zdravstvene nege potre-
bujejo več znanja in veščin iz paliativne oskrbe.
Metode
Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu. Podatke
smo pridobili s tehniko anketiranja v obliki spletnega vprašalnika. Uporabl-
jena je bila metoda deskripcije, sinteze in kompilacije. Odgovore smo vnesli
v program SPSS 23.0 in jih obdelali v njem. Pri obdelavi, urejanju in prikazo-
vanju rezultatov smo uporabili opisno statistično analizo (najmanjšo in naj-
večjo vrednost, srednjo vrednost ali frekvenčno porazdelitev). Za preverjanje
hipotez smo uporabili statistična testa (t-test za en vzorec, Pearsonov koefi-
cient korelacije). O razlikah in povezanosti med spremenljivkami smo sklepali
pa podlagi stopnje tveganja 5 odstotkov (p < 0,05). Rezultati so predstavljeni
opisno in v tabelah. Sekundarne vire smo pridobili s pregledom 174 znan-
stvenih in strokovnih člankov iz podatkovnih baz med septembrom 2018 in
aprilom 2019. Merski instrument, ki smo ga uporabili, je bil strukturiran an-
ketni vprašalnik, ki smo ga razvili na osnovi pregleda literature (Bobnar, 2014;
Henoch in sod., 2014; Kamnik, 2014; Leombruni in sod., 2014; Abu-El-Noor in
404
