Page 407 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 407
-El-Noor, 2015; Jafari in sod., 2015; Lewis in sod., 2016; Mohar, 2016; Smaj- metka černoša, gorazd voga, boris miha kaučič
lović, 2016; Srša, 2016; Kmetec, 2017; Kurnik, 2017; A’la in sod., 2018; Yaqoob in
sod., 2018). Vključili smo tudi spremenljivke, ki smo jih povzeli iz svojih izku-
šenj pri pedagoškem delu. Pomen in odnos dijakov do izobraževanja je obse-
gal trditve, ki so jih dijaki ocenili po petstopenjski Likertovi lestvici, pri čemer
je imela lestvico strinjanja od 1 – sploh se ne strinjam do 5 – popolnoma se
strinjam. Uporabili smo neslučajnostni namenski vzorec. Vključevalna meri-
la so zajela 205 srednješolcev, vpisanih v četrti letnik rednega srednješolske-
ga strokovnega izobraževanja zdravstvene nege. Vsi anketirani dijaki so ime-
li najmanj enoletne izkušnje iz bolnišničnega okolja, kjer so se pri praktičnem
pouku že srečali z neozdravljivo bolnimi ali umirajočimi/umrlimi pacienti. Vsi
dijaki so bili polnoletni in so pred izpolnjevanjem anketnega vprašalnika po-
dali pisno soglasje, seznanjeni so bili s tem, da je anketiranje anonimno. An-
ketiranje je s privolitvijo ravnateljev osmih srednjih zdravstvenih šol poteka-
lo v aprilu in maju 2019. Vsak sodelujoči je podal informiranano soglasje in je
bil seznanjen s tem, da je anketiranje anonimno. Upoštevali smo etična nače-
la Kodeksa etike v zdravstveni negi in oskrbi Slovenije (2014).
Rezultati
V raziskavi smo preverjali, kakšna so stališča dijakov zdravstvene nege o izo-
braževalnih vsebinah paliativne oskrbe.
Tabela 1: Ocena anketiranih o potrebi po izobraževalnih vsebinah iz paliativne
oskrbe
N PV SO Najmanj Največ
191 5
Bojim se delati z umirajočimi, ker imam premalo znanja. 190 2,87 ,999 1 5
196 5
Bojim se delati z umirajočimi, ker imam premalo izkušenj. 196 3,04 1,056 1 5
195 5
Moje znanje o paliativni oskrbi je dobro. 196 3,44 ,848 1 5
V učnem načrtu bi morali imeti več ur teoretičnega 196 3,65 ,972 1 5
pouka, namenjenega paliativni oskrbi.
3,79 ,930 1
Želel(-a) bi si več znanja in veščin iz paliativne oskrbe.
4,23 ,879 1
Dodatno znanje omogoča bolj kakovostno, celostno in
kontinuirano obravnavo. 4,37 ,729 1
Dodatne izkušnje omogočajo bolj kakovostno, celostno in
kontinuirano obravnavo.
N – število, PV – povprečna vrednost, SO – standardni odklon
Glede na vrednosti povprečja v tabeli 1 vidimo, da se v povprečju niti ne
strinjajo – niti se strinjajo, da je njihovo znanje o paliativni oskrbi dobro (PV =
3,44). Prvo hipotezo Dijaki zdravstvene nege med srednješolskim izobraževan-
jem ne pridobijo dovolj teoretičnega in praktičnega znanja o paliativni oskrbi
smo preverjali s t-testom za en vzorec. Želeli smo preveriti strinjanje dijakov
glede dveh trditev (tabela 2).
405
lović, 2016; Srša, 2016; Kmetec, 2017; Kurnik, 2017; A’la in sod., 2018; Yaqoob in
sod., 2018). Vključili smo tudi spremenljivke, ki smo jih povzeli iz svojih izku-
šenj pri pedagoškem delu. Pomen in odnos dijakov do izobraževanja je obse-
gal trditve, ki so jih dijaki ocenili po petstopenjski Likertovi lestvici, pri čemer
je imela lestvico strinjanja od 1 – sploh se ne strinjam do 5 – popolnoma se
strinjam. Uporabili smo neslučajnostni namenski vzorec. Vključevalna meri-
la so zajela 205 srednješolcev, vpisanih v četrti letnik rednega srednješolske-
ga strokovnega izobraževanja zdravstvene nege. Vsi anketirani dijaki so ime-
li najmanj enoletne izkušnje iz bolnišničnega okolja, kjer so se pri praktičnem
pouku že srečali z neozdravljivo bolnimi ali umirajočimi/umrlimi pacienti. Vsi
dijaki so bili polnoletni in so pred izpolnjevanjem anketnega vprašalnika po-
dali pisno soglasje, seznanjeni so bili s tem, da je anketiranje anonimno. An-
ketiranje je s privolitvijo ravnateljev osmih srednjih zdravstvenih šol poteka-
lo v aprilu in maju 2019. Vsak sodelujoči je podal informiranano soglasje in je
bil seznanjen s tem, da je anketiranje anonimno. Upoštevali smo etična nače-
la Kodeksa etike v zdravstveni negi in oskrbi Slovenije (2014).
Rezultati
V raziskavi smo preverjali, kakšna so stališča dijakov zdravstvene nege o izo-
braževalnih vsebinah paliativne oskrbe.
Tabela 1: Ocena anketiranih o potrebi po izobraževalnih vsebinah iz paliativne
oskrbe
N PV SO Najmanj Največ
191 5
Bojim se delati z umirajočimi, ker imam premalo znanja. 190 2,87 ,999 1 5
196 5
Bojim se delati z umirajočimi, ker imam premalo izkušenj. 196 3,04 1,056 1 5
195 5
Moje znanje o paliativni oskrbi je dobro. 196 3,44 ,848 1 5
V učnem načrtu bi morali imeti več ur teoretičnega 196 3,65 ,972 1 5
pouka, namenjenega paliativni oskrbi.
3,79 ,930 1
Želel(-a) bi si več znanja in veščin iz paliativne oskrbe.
4,23 ,879 1
Dodatno znanje omogoča bolj kakovostno, celostno in
kontinuirano obravnavo. 4,37 ,729 1
Dodatne izkušnje omogočajo bolj kakovostno, celostno in
kontinuirano obravnavo.
N – število, PV – povprečna vrednost, SO – standardni odklon
Glede na vrednosti povprečja v tabeli 1 vidimo, da se v povprečju niti ne
strinjajo – niti se strinjajo, da je njihovo znanje o paliativni oskrbi dobro (PV =
3,44). Prvo hipotezo Dijaki zdravstvene nege med srednješolskim izobraževan-
jem ne pridobijo dovolj teoretičnega in praktičnega znanja o paliativni oskrbi
smo preverjali s t-testom za en vzorec. Želeli smo preveriti strinjanje dijakov
glede dveh trditev (tabela 2).
405
