Page 409 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 409
ela 4: Želje anketiranih po izobraževanju iz paliativne oskrbe
Enostranski test
Testna vrednost = 3,5
t df p Razlika med 95-odstotni interval
4,428 povprečjema zaupanja
Spodnji Zgornji
Želel(-a) bi si več znanja in 194 ,000 ,295 ,16 ,43
veščin iz paliativne oskrbe.
t – t-test za neodvisne vzorce, df – stopnje prostosti, p – statistična verjetnost metka černoša, gorazd voga, boris miha kaučič
Glede na vrednost statistične značilnosti t-testa lahko trdimo, da se povprečje
pri trditvi statistično značilno razlikuje. Glede na mero razlike med povprečje-
ma vidimo, da je povprečje pri trditvi »Želel(-a) bi si več znanja in veščin iz pa-
liativne oskrbe« statistično značilno večje od testne vrednosti (3,5), zato lahko
rečemo, da si dijaki želijo več znanja in veščin iz paliativne oskrbe. Tako lahko
hipotezo 2, da dijaki zdravstvene nege potrebujejo več znanja in veščin iz palia-
tivne oskrbe, na podlagi analize potrdimo.
Razprava
Na podlagi podatkov, pridobljenih z anketnim vprašalnikom, smo ugotovi-
li, da si anketirani dijaki med izobraževanjem za poklic srednja medicinska
sestra/srednji zdravstvenik v povprečju želijo pridobiti več znanja in veščin
iz paliativne oskrbe. Pri trditvah, ki se nanašajo na potrebo po izobraževal-
nih vsebinah, smo primerjali rezultate glede na teoretično znanje in prak-
tične izkušnje. Ugotovili smo, da ni statistično pomembnih razlik, čeprav so
teoretično znanje ocenjevali z višjimi povprečnimi vrednostmi kot praktične
izkušnje. Zelo redke slovenske raziskave (Kogovšek, 1999; Čepin Tovornik,
2014), opravljene med dijaki zdravstvene nege, potrjujejo naše rezultate. V
starejši raziskavi, izvedeni med ljubljanskimi dijaki, je blizu dve tretjini t akšnih,
ki menijo, da so se v procesu izobraževanja premalo pripravili na delo z umi-
rajočimi (Kogovšek, 1999), enak delež dijakov pa meni, da je treba vsebine
glede umiranja in smrti vključiti v srednješolski sistem (Čepin Tovornik, 2014).
Zaradi slabo raziskanega področja med dijaki zdravstvene nege smo rezulta-
te primerjali tudi z izsledki raziskav, izvedenih med študenti zdravstvene ne-
ge in medicinskimi sestrami. Raziskave, opravljene med zdravstvenim ose-
bjem v slovenskem prostoru (Červek, 2006; Gazibara, 2014; Kamnik, 2014),
so pokazale, da niso dovolj usposobljeni za delo z umirajočimi in ocenjujejo,
da nimajo dovolj znanja za oskrbo in spremljanje umirajočih in njihovih bli-
žnjih. Glede na rezultate analiz in raziskav tujih (Barreré in Durkin, 2014; Bas-
sah in sod., 2014; Leombruni in sod., 2014) in domačih raziskovalcev (Kogov-
šek, 1999; Červek, 2006; Čepin Tovornik, 2014; Gazibara, 2014; Kamnik, 2014)
lahko z gotovostjo trdimo, da sta glede na naraščajoče potrebe po paliativni
oskrbi skrb vzbujajoča znanje in usposobljenost medicinskih sester. Pomanj-
kljivo je uspos abljanje izvajalcev paliativne zdravstvene nege, kar ugotavlja-
407
Enostranski test
Testna vrednost = 3,5
t df p Razlika med 95-odstotni interval
4,428 povprečjema zaupanja
Spodnji Zgornji
Želel(-a) bi si več znanja in 194 ,000 ,295 ,16 ,43
veščin iz paliativne oskrbe.
t – t-test za neodvisne vzorce, df – stopnje prostosti, p – statistična verjetnost metka černoša, gorazd voga, boris miha kaučič
Glede na vrednost statistične značilnosti t-testa lahko trdimo, da se povprečje
pri trditvi statistično značilno razlikuje. Glede na mero razlike med povprečje-
ma vidimo, da je povprečje pri trditvi »Želel(-a) bi si več znanja in veščin iz pa-
liativne oskrbe« statistično značilno večje od testne vrednosti (3,5), zato lahko
rečemo, da si dijaki želijo več znanja in veščin iz paliativne oskrbe. Tako lahko
hipotezo 2, da dijaki zdravstvene nege potrebujejo več znanja in veščin iz palia-
tivne oskrbe, na podlagi analize potrdimo.
Razprava
Na podlagi podatkov, pridobljenih z anketnim vprašalnikom, smo ugotovi-
li, da si anketirani dijaki med izobraževanjem za poklic srednja medicinska
sestra/srednji zdravstvenik v povprečju želijo pridobiti več znanja in veščin
iz paliativne oskrbe. Pri trditvah, ki se nanašajo na potrebo po izobraževal-
nih vsebinah, smo primerjali rezultate glede na teoretično znanje in prak-
tične izkušnje. Ugotovili smo, da ni statistično pomembnih razlik, čeprav so
teoretično znanje ocenjevali z višjimi povprečnimi vrednostmi kot praktične
izkušnje. Zelo redke slovenske raziskave (Kogovšek, 1999; Čepin Tovornik,
2014), opravljene med dijaki zdravstvene nege, potrjujejo naše rezultate. V
starejši raziskavi, izvedeni med ljubljanskimi dijaki, je blizu dve tretjini t akšnih,
ki menijo, da so se v procesu izobraževanja premalo pripravili na delo z umi-
rajočimi (Kogovšek, 1999), enak delež dijakov pa meni, da je treba vsebine
glede umiranja in smrti vključiti v srednješolski sistem (Čepin Tovornik, 2014).
Zaradi slabo raziskanega področja med dijaki zdravstvene nege smo rezulta-
te primerjali tudi z izsledki raziskav, izvedenih med študenti zdravstvene ne-
ge in medicinskimi sestrami. Raziskave, opravljene med zdravstvenim ose-
bjem v slovenskem prostoru (Červek, 2006; Gazibara, 2014; Kamnik, 2014),
so pokazale, da niso dovolj usposobljeni za delo z umirajočimi in ocenjujejo,
da nimajo dovolj znanja za oskrbo in spremljanje umirajočih in njihovih bli-
žnjih. Glede na rezultate analiz in raziskav tujih (Barreré in Durkin, 2014; Bas-
sah in sod., 2014; Leombruni in sod., 2014) in domačih raziskovalcev (Kogov-
šek, 1999; Červek, 2006; Čepin Tovornik, 2014; Gazibara, 2014; Kamnik, 2014)
lahko z gotovostjo trdimo, da sta glede na naraščajoče potrebe po paliativni
oskrbi skrb vzbujajoča znanje in usposobljenost medicinskih sester. Pomanj-
kljivo je uspos abljanje izvajalcev paliativne zdravstvene nege, kar ugotavlja-
407
