Page 411 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 411
ne oskrbe. Željo po dodatnem formalnem izobraževanju in novih spretno- metka černoša, gorazd voga, boris miha kaučič
stih na paliativnem področju v veliki meri izražajo tudi medicinske sestre iz
kliničnega okolja in socialnovarstvenih zavodov. Bandelj in sodelavci (2018)
so prepričani, da imajo izvajalci zdravstvene nege v socialnovarstvenih zavo-
dih, kjer se s paliativnimi stanovalci vsakodnevno srečujejo, premalo znanja
o celostni paliativni oskrbi. Plankova (2016) navaja, da ima v slovenskih bol-
nišnicah le 62 zdravnikov in medicinskih sester dodatna znanja iz paliativne
oskrbe, paliativni tim pa deluje v manj kot polovici slovenskih bolnišnic. Sku-
pina strokovnjakov različnih strok in vlog, ki si prizadeva za skupni cilj in za-
gotavljanje optimalne celostne oskrbe umirajočega, je še posebej primerna
zaradi različnih telesnih, socialnih, psiholoških in duhovnih potreb ter po pre-
pričanjih medicinskih sester paliativno oskrbo obogati (Srša, 2016).
Zaključek
Medicinske sestre z umirajočim običajno preživijo največ časa in zadovoljuje-
jo njegove potrebe v celotnem obdobju bolezni, zato je glede na naraščajoče
potrebe po paliativni oskrbi skrb vzbujajoče nezadostno izobraževanje, saj
so za delo z umirajočimi slabo pripravljene. Dijaki zdravstvene nege se v pro-
cesu izobraževanja med praktičnim poukom pogosto srečajo z neozdravljivo
bolnim ali umirajočim pacientom, zato je zgodnje pridobivanje teoretičnega
znanja in praktičnih izkušenj s podporo usposobljenega mentorja zelo po-
membno za kakovostno, celostno in kontinuirano paliativno obravnavo. Re-
zultati in analiza raziskave so pokazali, da se dijaki v povprečju strinjajo, da bi
bilo vsebinam paliativne oskrbe v učnih načrtih treba nameniti več ur pou-
ka. Ocenjujejo, da pridobijo več teoretičnega znanja in nekoliko manj praktič-
nih izkušenj, vendar si želijo več znanja in veščin, da bodo lahko neozdravljivo
bolnemu pacientu z napredovalo kronično boleznijo zagotavljali kakovostno
in kontinuirano holistično obravnavo.
Literatura
ABU-EL-NOOR, N.I. in ABU-EL-NOOR, M.K., 2015. Attitude of Palestinian Nursing Students
Toward Caring for Dying Patients [online]. Journal of Holistic Nursing, 34(2), str. 193–
199. Pridobljeno 2. 10. 2018 s https://www.researchgate.net/publication/327036868_
Nursing_Students‘_Attitudes_towards_Caring_for_Dying_Patients
A’LA, Z.M., SETIOPUTRO, B. in KURNIAWAN, D.E., 2018. Nursing Students’ Attitudes towards
Caring for Dying Patients [online]. Nurse Media Journal of Nursing, 8(1), str. 25–34. Pri-
dobljeno 1. 10. 2018 s: https://www.researchgate.net/publication/327036868_Nursing_
Students‘_Attitudes_towards_Caring_for_Dying_Patients
BAILEY, C. in HEWISON, A., 2014. The impact of a ‚Critical Moments‘ workshop on under-
graduate nursing students‘ attitudes to caring for patients at the end of life: an eva-
luation [online]. Journal of Clinical Nursing, 23(23-24), str. 3555–3563. Pridobljeno 3. 10.
2018 s https://www.researchgate.net/publication/263294262_The_impact_of_a_‘Cri-
tical_Moments‘_workshop_on_undergraduate_nursing_students‘_attitudes_to_ca-
ring_for_patients_at_the_end_of_life_An_evaluation
BANDELJ, A., KAUČIČ, B.M. in FILEJ, B., 2018. Timski pristop v paliativni oskrbi – pregled li-
terature. Revija za zdravstvene vede, 5(1), str. 61–73.
409
stih na paliativnem področju v veliki meri izražajo tudi medicinske sestre iz
kliničnega okolja in socialnovarstvenih zavodov. Bandelj in sodelavci (2018)
so prepričani, da imajo izvajalci zdravstvene nege v socialnovarstvenih zavo-
dih, kjer se s paliativnimi stanovalci vsakodnevno srečujejo, premalo znanja
o celostni paliativni oskrbi. Plankova (2016) navaja, da ima v slovenskih bol-
nišnicah le 62 zdravnikov in medicinskih sester dodatna znanja iz paliativne
oskrbe, paliativni tim pa deluje v manj kot polovici slovenskih bolnišnic. Sku-
pina strokovnjakov različnih strok in vlog, ki si prizadeva za skupni cilj in za-
gotavljanje optimalne celostne oskrbe umirajočega, je še posebej primerna
zaradi različnih telesnih, socialnih, psiholoških in duhovnih potreb ter po pre-
pričanjih medicinskih sester paliativno oskrbo obogati (Srša, 2016).
Zaključek
Medicinske sestre z umirajočim običajno preživijo največ časa in zadovoljuje-
jo njegove potrebe v celotnem obdobju bolezni, zato je glede na naraščajoče
potrebe po paliativni oskrbi skrb vzbujajoče nezadostno izobraževanje, saj
so za delo z umirajočimi slabo pripravljene. Dijaki zdravstvene nege se v pro-
cesu izobraževanja med praktičnim poukom pogosto srečajo z neozdravljivo
bolnim ali umirajočim pacientom, zato je zgodnje pridobivanje teoretičnega
znanja in praktičnih izkušenj s podporo usposobljenega mentorja zelo po-
membno za kakovostno, celostno in kontinuirano paliativno obravnavo. Re-
zultati in analiza raziskave so pokazali, da se dijaki v povprečju strinjajo, da bi
bilo vsebinam paliativne oskrbe v učnih načrtih treba nameniti več ur pou-
ka. Ocenjujejo, da pridobijo več teoretičnega znanja in nekoliko manj praktič-
nih izkušenj, vendar si želijo več znanja in veščin, da bodo lahko neozdravljivo
bolnemu pacientu z napredovalo kronično boleznijo zagotavljali kakovostno
in kontinuirano holistično obravnavo.
Literatura
ABU-EL-NOOR, N.I. in ABU-EL-NOOR, M.K., 2015. Attitude of Palestinian Nursing Students
Toward Caring for Dying Patients [online]. Journal of Holistic Nursing, 34(2), str. 193–
199. Pridobljeno 2. 10. 2018 s https://www.researchgate.net/publication/327036868_
Nursing_Students‘_Attitudes_towards_Caring_for_Dying_Patients
A’LA, Z.M., SETIOPUTRO, B. in KURNIAWAN, D.E., 2018. Nursing Students’ Attitudes towards
Caring for Dying Patients [online]. Nurse Media Journal of Nursing, 8(1), str. 25–34. Pri-
dobljeno 1. 10. 2018 s: https://www.researchgate.net/publication/327036868_Nursing_
Students‘_Attitudes_towards_Caring_for_Dying_Patients
BAILEY, C. in HEWISON, A., 2014. The impact of a ‚Critical Moments‘ workshop on under-
graduate nursing students‘ attitudes to caring for patients at the end of life: an eva-
luation [online]. Journal of Clinical Nursing, 23(23-24), str. 3555–3563. Pridobljeno 3. 10.
2018 s https://www.researchgate.net/publication/263294262_The_impact_of_a_‘Cri-
tical_Moments‘_workshop_on_undergraduate_nursing_students‘_attitudes_to_ca-
ring_for_patients_at_the_end_of_life_An_evaluation
BANDELJ, A., KAUČIČ, B.M. in FILEJ, B., 2018. Timski pristop v paliativni oskrbi – pregled li-
terature. Revija za zdravstvene vede, 5(1), str. 61–73.
409
