Page 451 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 451
Osamljenost pri starejših
Veronika Vovk, Andreja Draginc
Univerza v Novem mestu Fakulteta za zdravstvene vede,
Na Loko 2, 8000 Novo mesto
veronika.vovk1998@gmail.com, andreja.draginc@guest.arnes.si
Povzetek
Ena izmed najbolj temeljnih potreb starejših je potreba po medčloveških odnosih, ki so
za človeka kot mreža, v katero je ujeto celo življenje. Socialno mrežo tvorijo torej ljudje,
ki so za posameznika kakor koli pomembni. Družina, kljub temu da ni več tradicionalna,
predstavlja pomemben vir socialne opore, saj je običajno tudi vpletena v nudenje po-
moči. Slaba socialna mreža lahko vodi v občutenje depresije, večja so tveganja za zaplete
pri raznih, predvsem kroničnih obolenjih, višja je tudi stopnja prezgodnje smrti, pred-
vsem pa vodi v osamljenost. Namen raziskave je bil ugotoviti, v kolikšni meri se starejši
občani Metlike počutijo osamljene in kakšne imajo potrebe po druženju. Raziskava je te-
meljila na kvantitativno deskriptivni metodi in je bila izvedena v okviru projekta Promoci-
ja prostovoljstva med mladimi za pomoč starejšim na domu med starejšimi občani (n = 66)
Metlike. Ugotovili smo, da sedemintrideset odstotkov starejših v občini živi samih in da
so le-ti še toliko bolj željni druženja, štirideset odstotkov starejših je občasno osamljenih
in ravno tolikšen odstotek zmerno tesnobnih ali potrtih.
Ključne besede: starostnik, osamljenost, domače okolje.
Uvod
Staranje posameznika je proces, ki se začne že ob rojstvu. Staranje na indi-
vidualni ravni je torej kronološki in tudi fiziološki proces, ki mu je podvržen
vsak posameznik od rojstva do smrti. Označuje spremembe, ki se dogajajo
v organizmu v celotnem življenju, pri čemer v mladosti temu procesu reče-
mo razvoj oziroma odraščanje (Filipovič-Hrast in Hlebec, 2015). Tako v Slove-
niji kot razvitem svetu se število starejših ljudi skokovito povečuje. Menimo,
da naša družba ni povsem pripravljena na starost in na mnoge težave, ki se
porajajo v tem procesu. V današnjem svetu, kjer veljajo tudi vrednote, kot so
mladost, lepota, uspešnost, moč in druge, se osamljenost in tegobe starej-
ših še dodatno kopičijo, tako da ljudje ne doživljajo smisla starosti in jih po-
gosto doživljajo kot bivanjsko praznino. Če seštejemo visok materialni stan-
dard in nizek duševni medčloveški in bivanjsko-duhovni standard današnjih
starih ljudi, je rezultat zelo nizka kakovost življenja sodobnega starega člove-
Veronika Vovk, Andreja Draginc
Univerza v Novem mestu Fakulteta za zdravstvene vede,
Na Loko 2, 8000 Novo mesto
veronika.vovk1998@gmail.com, andreja.draginc@guest.arnes.si
Povzetek
Ena izmed najbolj temeljnih potreb starejših je potreba po medčloveških odnosih, ki so
za človeka kot mreža, v katero je ujeto celo življenje. Socialno mrežo tvorijo torej ljudje,
ki so za posameznika kakor koli pomembni. Družina, kljub temu da ni več tradicionalna,
predstavlja pomemben vir socialne opore, saj je običajno tudi vpletena v nudenje po-
moči. Slaba socialna mreža lahko vodi v občutenje depresije, večja so tveganja za zaplete
pri raznih, predvsem kroničnih obolenjih, višja je tudi stopnja prezgodnje smrti, pred-
vsem pa vodi v osamljenost. Namen raziskave je bil ugotoviti, v kolikšni meri se starejši
občani Metlike počutijo osamljene in kakšne imajo potrebe po druženju. Raziskava je te-
meljila na kvantitativno deskriptivni metodi in je bila izvedena v okviru projekta Promoci-
ja prostovoljstva med mladimi za pomoč starejšim na domu med starejšimi občani (n = 66)
Metlike. Ugotovili smo, da sedemintrideset odstotkov starejših v občini živi samih in da
so le-ti še toliko bolj željni druženja, štirideset odstotkov starejših je občasno osamljenih
in ravno tolikšen odstotek zmerno tesnobnih ali potrtih.
Ključne besede: starostnik, osamljenost, domače okolje.
Uvod
Staranje posameznika je proces, ki se začne že ob rojstvu. Staranje na indi-
vidualni ravni je torej kronološki in tudi fiziološki proces, ki mu je podvržen
vsak posameznik od rojstva do smrti. Označuje spremembe, ki se dogajajo
v organizmu v celotnem življenju, pri čemer v mladosti temu procesu reče-
mo razvoj oziroma odraščanje (Filipovič-Hrast in Hlebec, 2015). Tako v Slove-
niji kot razvitem svetu se število starejših ljudi skokovito povečuje. Menimo,
da naša družba ni povsem pripravljena na starost in na mnoge težave, ki se
porajajo v tem procesu. V današnjem svetu, kjer veljajo tudi vrednote, kot so
mladost, lepota, uspešnost, moč in druge, se osamljenost in tegobe starej-
ših še dodatno kopičijo, tako da ljudje ne doživljajo smisla starosti in jih po-
gosto doživljajo kot bivanjsko praznino. Če seštejemo visok materialni stan-
dard in nizek duševni medčloveški in bivanjsko-duhovni standard današnjih
starih ljudi, je rezultat zelo nizka kakovost življenja sodobnega starega člove-
