Page 462 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 462
iskovanje za znanje, znanje za zdravje jakinja pri aktivnostih, ki pomagajo ljudem ohraniti zdravje. Fink in Kobilško-
va (2013) menita, da moramo pacienta obravnavati kot individualno in celo-
vito osebnost, kar potrjujemo z izdelavo individualnega načrta zdravstvene
nege pacienta ob sprejemu v zavod. Na podlagi subjektivne in objektivne
ocene zdravstvenega stanja in stopnje samooskrbe napišemo negovalne di-
agnoze in jih rešujemo po procesni metodi dela. Glede na oceno stanja pa-
cienta mora znati medicinska sestra dobro opazovati pacienta, kritično raz-
mišljati, postaviti pravilne negovalne diagnoze, skladne s pacientovimi
težavami. Medicinska sestra po mnenju Hendersonove pomaga pri življen-
jskih aktivnostih in jih lahko izvede namesto pacienta, če tega ne zmore sam.
Sodobna zdravstvena nega po Hajdinjakovi in Megličevi (2012) v okviru svo-
jih pristojnosti preprečuje, odkriva in rešuje težave pacientov, ki so lahko pos-
ledica bolezni. Izvajalka zdravstvene nege je diplomirana medicinska sestra
in je pri tem samostojna. Železnik (2010) pravi, da je medicinska sestra izvajal-
ka zdravstvene nege in s tem intervencij zdravstvene nege. Glede na znane
negovalne probleme pri pacientu s TA lahko rečemo, da medicinska sestra
večino intervencij načrtuje vnaprej. Pred tem mora preveriti, ali ni morebiti
prišlo do sprememb pri zdravstvenem stanju pacienta in intervencije ni treba
izvesti oziroma se je po ponovnem ocenjevanju pacienta pokazala potreba
po drugi intervenciji. Nujno je sprotno vrednotenje učinkovitosti intervenci-
je, kar se odraža v pacientovem zdravstvenem stanju, obnašanju in počutju.
Glede na opis študije primera našega pacienta lahko kot odgovor na drugo
raziskovalno vprašanje zapišemo, da je diplomirana medicinska sestra izva-
jala zdravstveno nego po procesni metodi dela, ki je vključevala opazovan-
je zdravstvenega stanja pacienta, postavitev negovalne diagnoze, postavitev
ciljev glede na negovalno diagnozo, načrtovanje intervencij zdravstvene
nege, izvajanje intervencij zdravstvene nege glede na življenjsko aktivnost
in negovalni problem ter vrednotenje izvajanja zdravstvene nege. Fink in Ko-
bilškova (2013) menita, da moramo pacienta obravnavati kot individualno in
celovito osebnost. V primeru pacienta s TA je individualni načrt zdravstvene
nege zelo pomemben in lahko vpliva na razvoj negovalnih diagnoz. Po pre-
gledu zdravstvene dokumentacije in prebrani literaturi lahko rečemo, da nas
individualni načrt usmerja pri izvajanju zdravstvene nege. Z njim lahko vred-
notimo uspešnost izvajanja zdravstvene nege, usmerja nas tudi pri postavitvi
aktualnih, potencialnih in sindromskih negovalnih diagnoz v samem procesu
izvajanja zdravstvene nege. TA je po mnenju različnih strokovnjakov smrtno
nevarna bolezen, zato sam individualni načrt ne vpliva na izid zdravljenja pa-
cienta, ima pa velik vpliv na razvoj negovalnih diagnoz, na reševanje negov-
alnih problemov in s tem na kakovostnejše življenje med boleznijo. Ugotav-
ljamo, da individualni načrt zdravstvene nege ne vpliva na izid zdravljenja
pacienta s TA.
Zaključek
Proces zdravstvene nege je sodoben metodološki pristop v zdravstveni negi,
poimenovan instrument individualne zdravstvene nege. Temelji na sistem-
460
va (2013) menita, da moramo pacienta obravnavati kot individualno in celo-
vito osebnost, kar potrjujemo z izdelavo individualnega načrta zdravstvene
nege pacienta ob sprejemu v zavod. Na podlagi subjektivne in objektivne
ocene zdravstvenega stanja in stopnje samooskrbe napišemo negovalne di-
agnoze in jih rešujemo po procesni metodi dela. Glede na oceno stanja pa-
cienta mora znati medicinska sestra dobro opazovati pacienta, kritično raz-
mišljati, postaviti pravilne negovalne diagnoze, skladne s pacientovimi
težavami. Medicinska sestra po mnenju Hendersonove pomaga pri življen-
jskih aktivnostih in jih lahko izvede namesto pacienta, če tega ne zmore sam.
Sodobna zdravstvena nega po Hajdinjakovi in Megličevi (2012) v okviru svo-
jih pristojnosti preprečuje, odkriva in rešuje težave pacientov, ki so lahko pos-
ledica bolezni. Izvajalka zdravstvene nege je diplomirana medicinska sestra
in je pri tem samostojna. Železnik (2010) pravi, da je medicinska sestra izvajal-
ka zdravstvene nege in s tem intervencij zdravstvene nege. Glede na znane
negovalne probleme pri pacientu s TA lahko rečemo, da medicinska sestra
večino intervencij načrtuje vnaprej. Pred tem mora preveriti, ali ni morebiti
prišlo do sprememb pri zdravstvenem stanju pacienta in intervencije ni treba
izvesti oziroma se je po ponovnem ocenjevanju pacienta pokazala potreba
po drugi intervenciji. Nujno je sprotno vrednotenje učinkovitosti intervenci-
je, kar se odraža v pacientovem zdravstvenem stanju, obnašanju in počutju.
Glede na opis študije primera našega pacienta lahko kot odgovor na drugo
raziskovalno vprašanje zapišemo, da je diplomirana medicinska sestra izva-
jala zdravstveno nego po procesni metodi dela, ki je vključevala opazovan-
je zdravstvenega stanja pacienta, postavitev negovalne diagnoze, postavitev
ciljev glede na negovalno diagnozo, načrtovanje intervencij zdravstvene
nege, izvajanje intervencij zdravstvene nege glede na življenjsko aktivnost
in negovalni problem ter vrednotenje izvajanja zdravstvene nege. Fink in Ko-
bilškova (2013) menita, da moramo pacienta obravnavati kot individualno in
celovito osebnost. V primeru pacienta s TA je individualni načrt zdravstvene
nege zelo pomemben in lahko vpliva na razvoj negovalnih diagnoz. Po pre-
gledu zdravstvene dokumentacije in prebrani literaturi lahko rečemo, da nas
individualni načrt usmerja pri izvajanju zdravstvene nege. Z njim lahko vred-
notimo uspešnost izvajanja zdravstvene nege, usmerja nas tudi pri postavitvi
aktualnih, potencialnih in sindromskih negovalnih diagnoz v samem procesu
izvajanja zdravstvene nege. TA je po mnenju različnih strokovnjakov smrtno
nevarna bolezen, zato sam individualni načrt ne vpliva na izid zdravljenja pa-
cienta, ima pa velik vpliv na razvoj negovalnih diagnoz, na reševanje negov-
alnih problemov in s tem na kakovostnejše življenje med boleznijo. Ugotav-
ljamo, da individualni načrt zdravstvene nege ne vpliva na izid zdravljenja
pacienta s TA.
Zaključek
Proces zdravstvene nege je sodoben metodološki pristop v zdravstveni negi,
poimenovan instrument individualne zdravstvene nege. Temelji na sistem-
460
